{"id":262,"date":"2022-05-01T08:07:20","date_gmt":"2022-05-01T08:07:20","guid":{"rendered":"http:\/\/ipsp.si\/?p=262"},"modified":"2022-05-01T08:09:43","modified_gmt":"2022-05-01T08:09:43","slug":"walt-martizacija-2","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/ipsp.si\/?p=262","title":{"rendered":"WALT-MARTIZACIJA"},"content":{"rendered":"\n

<\/p>\n\n\n\n












<!– \/* Font Definitions *\/ @font-face {font-family:”Cambria Math”; panose-1:2 4 5 3 5 4 6 3 2 4; mso-font-charset:1; mso-generic-font-family:roman; mso-font-pitch:variable; mso-font-signature:0 0 0 0 0 0;} @font-face {font-family:Calibri; panose-1:2 15 5 2 2 2 4 3 2 4; mso-font-charset:238; mso-generic-font-family:swiss; mso-font-pitch:variable; mso-font-signature:-469750017 -1073732485 9 0 511 0;} \/* Style Definitions *\/ p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal {mso-style-unhide:no; mso-style-qformat:yes; mso-style-parent:””; margin-top:0cm; margin-right:0cm; margin-bottom:8.0pt; margin-left:0cm; line-height:107%; mso-pagination:widow-orphan; font-size:11.0pt; font-family:”Calibri”,sans-serif; mso-ascii-font-family:Calibri; mso-ascii-theme-font:minor-latin; mso-fareast-font-family:Calibri; mso-fareast-theme-font:minor-latin; mso-hansi-font-family:Calibri; mso-hansi-theme-font:minor-latin; mso-bidi-font-family:”Times New Roman”; mso-bidi-theme-font:minor-bidi; mso-fareast-language:EN-US;} p {mso-style-noshow:yes; mso-style-priority:99; mso-margin-top-alt:auto; margin-right:0cm; mso-margin-bottom-alt:auto; margin-left:0cm; mso-pagination:widow-orphan; font-size:12.0pt; font-family:”Times New Roman”,serif; mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;} .MsoChpDefault {mso-style-type:export-only; mso-default-props:yes; font-family:”Calibri”,sans-serif; mso-ascii-font-family:Calibri; mso-ascii-theme-font:minor-latin; mso-fareast-font-family:Calibri; mso-fareast-theme-font:minor-latin; mso-hansi-font-family:Calibri; mso-hansi-theme-font:minor-latin; mso-bidi-font-family:”Times New Roman”; mso-bidi-theme-font:minor-bidi; mso-fareast-language:EN-US;} .MsoPapDefault {mso-style-type:export-only; margin-bottom:8.0pt; line-height:107%;} @page WordSection1 {size:595.3pt 841.9pt; margin:70.85pt 70.85pt 70.85pt 70.85pt; mso-header-margin:35.4pt; mso-footer-margin:35.4pt; mso-paper-source:0;} div.WordSection1 {page:WordSection1;} –>




Kolumna: Walt-martizacija<\/strong>
\u00a0
Walt-Mart \u00a0iz Kansasa, ZDA je najve\u010dja trgovska korporacija na svetu
\u00a0
Napisala: Dr. Zuzanna Govednik Kraskova



<\/a>





<\/a>




<\/a>


Ko je Karl Marx v svojem znamenitem delu Kapital pisal o zlove\u0161\u010dem ciklu proizvodnje in potro\u0161nje, je prero\u0161ko napovedal razvoj globalnega trga in posledi\u010dno razmah potro\u0161ni\u0161tva, ki ga poznamo danes. Slednjemu segajo korenine v Arkansasu, v ZDA, v \u010das po drugi svetovni vojni, ko se je zgodila prva trgovska veriga. Imenuje se Wal-Mart in je \u0161e danes najve\u010dja trgovska korporacija na svetu.
Zasnoval jo je Sam Walton. Za\u010del je po sistemu fran\u0161izne prodaje, kar predstavlja poseben sistem tr\u017eenja blaga ali storitev, temelje\u010dem na tesnem sodelovanju med pravno in finan\u010dno lo\u010denimi samostojnimi podjetji, v skladu s fran\u0161izorjevim na\u010drtom. Ta fran\u0161iza obvezuje vsakega imetnika fran\u0161ize, da uporablja njegovo ime ali trgovsko znamko, poslovne in tehni\u010dne metode, sistem postopkov in druge pravice. Fran\u0161izor pa jim pri tem zagotavlja stalno poslovno in tehni\u010dno pomo\u010d, tako kot je navedeno v medsebojni pogodbi.
Trgovina je temeljila na zelo nizkih cenah in se izkazala kot zelo uspe\u0161na in kot posledica tak\u0161nega uspe\u0161nega poslovanja je kmalu nastala veriga podobnih trgovin. V za\u010detku \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja so nastala tudi prva diskontna sredi\u0161\u010da, kjer poteka trgovina na debelo.
V poznih osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja se pojavijo prve veletrgovine, kasneje, po smrti Sama Waltona (1992) njegova tr\u017ena veriga \u0161e raste in se vse bolj razvija.
Wal-Mart je danes lastnik velikih podjetij, kot so General Motors, Exxon, General Electric in mnogih drugih, na za\u010dudenje mnogih, ki so dvomili v uspeh trgovca iz lokalnega okolja s skromnimi za\u010detki. Danes njegovo velikost primerjajo z velikostjo Saudske Arabije.
Wal-Mart ima svoja trgovska sredi\u0161\u010da po vsem svetu, skupaj pa ima zaposlenih ve\u010d kot 2 milijona ljudi. Predstavlja do 3% BDP v ZDA, skupni prihodek letno pa zna\u0161a pribli\u017eno 350 milijard dolarjev, od katerih je dobi\u010dek pribli\u017eno 10 milijonov dolarjev.
Wal-Mart korporacija ima centraliziran distribucijski sistem, ki pomeni tudi brez-papirno poslovanje, kajti operira s podatki o pretekli prodaji, zalogah, naro\u010dilih ter napovedih prodaje, ki koristijo tako trgovcu kot dobavitelju. Shranjevalna skladi\u0161\u010da v Wal-Martu predstavljajo logisti\u010dna sredi\u0161\u010da oskrbovalne verige, kjer so opremljeni z navigacijskimi napravami, z namenom sledljivosti in lokaciji blaga.
Wal-Mart vsako leto na\u010drtuje odprtje \u010dez 200 novih veletrgovin (z dolo\u010deno kvadraturo – povpre\u010dno 50000 kvadratnih metrov) in nekaj deset centrov za tako imenovane Samove \u010dlane kluba ter nekaj \u010dez sto mednarodnih dru\u017eb, \u010digar namen je odprtje trgovskih sredi\u0161\u010d in prevzemanje drugih dru\u017eb.
Zaradi velikega vpliva na druge trgovske dru\u017ebe in spornega odnosa do zaposlenih in slabih pogojev dela ta trgovinska veriga s svojim modelom dela velja za sporno in nehumano ter je ena najbolj pomembnih tem svetovne trgovske sindikalne organizacije. V za\u010detku tega meseca je bilo v \u017denevi zasedanje Izvr\u0161nega komiteja prej omenjene organizacije, kjer je bilo govora predvsem o nizkih osebnih dohodkih, ki so zaradi strate\u0161kih ciljev Wal-Marta – se pravi, nizke cene in biti dobi\u010dkonosen je mogo\u010de le pod pogojem, \u010de se delavce pla\u010da manj – ki so ni\u017eji kot kjerkoli drugje v podobni bran\u017ei (kar konkretno pomeni 31% manj).
Velik problem predstavljajo tudi \u00bbprisilne nadure\u00ab, ki jih obi\u010dajno delodajalci zaposlenim ne izpla\u010dujejo, zato se zaposleni zdru\u017eujejo in s skupnimi mo\u010dmi po sodni poti dose\u017eejo, da se jim ure izpla\u010dajo.
Zdravstveno zavarovanje delavce, ki temelji na nekak\u0161nem privatnem, nesindikalnem Wal-Mart- ovem zavarovanju, zna\u0161a 45% pla\u010de delavca, pri \u010demer mora delavec delati najmanj 34 ur tedensko, da je do zavarovanja sploh upravi\u010den. Zato ne presene\u010da, da le pribli\u017eno 40 odstotkov delavcev pla\u010duje zdravstveno zavarovanje, pri \u010dem je povpre\u010dna delovna storilnost pribli\u017eno 65-odstotna. Ta fenomen omogo\u010da Wal-Martu, da del dobi\u010dka prena\u0161a v javne, se pravi dr\u017eavne sklade. Saj delavci, nezmo\u017eni pla\u010devanja zdravstvenega zavarovanja v podjetju, kjer so zaposleni, i\u0161\u010dejo zdravstveno pomo\u010d prek dr\u017eavnih skladov, se pravi na ra\u010dun davkopla\u010devalcev, pomo\u010d, ki bi jo morali dobiti prek svojega delodajalca.
Poseben je tudi pristop z vidika lojalnosti oziroma pripadnosti podjetju: vode\u010di zaposleni skrbijo, da so vsak dan v tesnem stiku z zaposlenimi in jim dajo ob\u010dutek pripadnosti in s tem (popolne) odgovornosti do podjetja.
Ena od negativnih potez Wal-Martovih strategij je tudi izguba delovnih mest (povpre\u010dno dve novi delovni mesti terjajo ukinitev treh starih delovnih mest v manj\u0161ih trgovinah).
Tudi feminizacija poklica predstavlja velik problem v obravnavani trgovski verigi. Dve tretjini zaposlenih v Wal-Martu so \u017eenske, ki so pla\u010dane manj od mo\u0161kih sodelavcev. Zato ne presene\u010da, da so najodmevnej\u0161i sodni procesi v ZDA, v smislu kr\u0161enja temeljnih \u010dlovekovih pravic ravno to\u017ebe nekdanjih delavk Wal-Marta.
\u017dal so tak\u0161en model poslovanja posnemale trgovske korporacije po vsem svetu, ki mu jih neoliberalna dru\u017eba ozakonjuje in celo zapoveduje. Tako je skrb za izkori\u0161\u010danega posameznika in njegove pravice prepu\u0161\u010dena le njemu samemu, \u010deprav ta pravica v najbolj pogostih primerih sloni le na napisanih uradnih listinah in njihovih dragih zagovornikih, ki si jih tako imenovani \u00bbmali \u010dlovek\u00ab ne more privo\u0161\u010diti.
Ko se je s pojavom humanizma v \u0161estnajstem stoletju spremenilo tudi stali\u0161\u010de do delikta in njegovih storilcev, se je temu prilagajala tudi oblika javnega kaznovanja, skratka, humanizem je vplival na spremembo kazenske zakonodaje, ki je bila milej\u0161a do storilcev kaznivih dejanj.
Dana\u0161nja globalna dru\u017eba pa \u017ee po svoji naravi – zasnovani na individualizmu, se pravi, tekmovalnosti in povzpetni\u0161tvu, proizvaja optimalne pogoje za delikventne pojave oz. dejanja. Tako je zaprtih vedno ve\u010d ljudi, ki bremenijo dr\u017eavni prora\u010dun oz. pove\u010dujejo dele\u017e javnih financ.
Zato se v na\u0161i moderni dru\u017ebi uvajajo nove oblike prestajanja kazni. Gre za manj nasilno formo kaznovanja delikventnih oseb, ki uvaja alternativno prestajanja zaporne kazni – javno-koristnih del oz. alternativnega dela za dobrobit dru\u017ebe.
To mo\u017enost je uvedel tudi slovenski Zakon o kazenskem postopku, tak\u0161na re\u0161itev in izsledki raziskave pa ka\u017eejo, da ta na\u010din prestajanja zaporne kazni pozitivno u\u010dinkuje na prestopnike, obnese pa se tudi iz fiskalnega vidika. Za alternativno kazen lahko zaprosijo storilci la\u017ejih kaznivih dejanj, pri nas se v manj kriminalno dejanje \u0161tejejo med drugim tudi gospodarski zlo\u010dini, ki jih zagre\u0161ijo tako imenovani tajkuni, \u010deprav bi njihova kazniva dejanja komajda ozna\u010dili kot la\u017ejo kriminaliteto. Namre\u010d zaradi njihovega delikventnega poslovanja stopnja brezposelnosti nara\u0161\u010da, z njo pa se naglo dviguje tudi stopnja rev\u0161\u010dine in z njo \u0161tevilo ranljivih skupin. Marginalcev.
Osebno menim, da bi bilo potrebno to posebno obliko (dokaj novodobne) kriminalitete opredeliti kot hudo kaznivo dejanje in tranzicijskim goljufom odmeriti vi\u0161jo kazen, nikakor pa ne alternativne. Seveda, \u010de se ozrem na besede W. R. Churchilla, da se humanost in napredek dru\u017ebe zrcali ravno v odnosu do kriminalcev in izvr\u0161evanja kaznivih dejanj, moje mnenje izzveni morda zastarelo. A v prej\u0161njem stoletju, ko je te besede Churchill izrekel, tajkunov ni bilo, \u010de pa so bili dru\u017eben \u0161e niso ropali.
\u00a0
Napisala Dr. Zuzanan Govednik Kraskova Kolumna<\/a>Download<\/a><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/262"}],"collection":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=262"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/262\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":268,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/262\/revisions\/268"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=262"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=262"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=262"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}