{"id":260,"date":"2022-05-01T07:58:06","date_gmt":"2022-05-01T07:58:06","guid":{"rendered":"http:\/\/ipsp.si\/?p=260"},"modified":"2022-05-01T07:58:06","modified_gmt":"2022-05-01T07:58:06","slug":"walt-martizacija","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/ipsp.si\/?p=260","title":{"rendered":"WALT-MARTIZACIJA"},"content":{"rendered":"\n

Kolumna: Walt-martizacija<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

Walt-Mart  iz Kansasa, ZDA je\nnajve\u010dja trgovska korporacija na svetu<\/p>\n\n\n\n

Napisala: Dr. Zuzanna Govednik Kraskova <\/p>\n\n\n\n

\"Facebook<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"Twitter<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"Mail<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Ko je Karl Marx v svojem znamenitem delu Kapital pisal o zlove\u0161\u010dem ciklu\nproizvodnje in potro\u0161nje, je prero\u0161ko napovedal razvoj globalnega trga in\nposledi\u010dno razmah potro\u0161ni\u0161tva, ki ga poznamo danes. Slednjemu segajo korenine\nv Arkansasu, v ZDA, v \u010das po drugi svetovni vojni, ko se je zgodila prva\ntrgovska veriga. Imenuje se Wal-Mart in je \u0161e danes najve\u010dja trgovska\nkorporacija na svetu.<\/p>\n\n\n\n

Zasnoval jo je Sam Walton. Za\u010del je po sistemu fran\u0161izne prodaje, kar\npredstavlja poseben sistem tr\u017eenja blaga ali storitev, temelje\u010dem na tesnem\nsodelovanju med pravno in finan\u010dno lo\u010denimi samostojnimi podjetji, v skladu s\nfran\u0161izorjevim na\u010drtom. Ta fran\u0161iza obvezuje vsakega imetnika fran\u0161ize, da\nuporablja njegovo ime ali trgovsko znamko, poslovne in tehni\u010dne metode, sistem\npostopkov in druge pravice. Fran\u0161izor pa jim pri tem zagotavlja stalno poslovno\nin tehni\u010dno pomo\u010d, tako kot je navedeno v medsebojni pogodbi.<\/p>\n\n\n\n

Trgovina je temeljila na zelo nizkih cenah in se izkazala kot zelo uspe\u0161na\nin kot posledica tak\u0161nega uspe\u0161nega poslovanja je kmalu nastala veriga podobnih\ntrgovin. V za\u010detku \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja so nastala tudi prva\ndiskontna sredi\u0161\u010da, kjer poteka trgovina na debelo.<\/p>\n\n\n\n

V poznih osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja se pojavijo prve\nveletrgovine, kasneje, po smrti Sama Waltona (1992) njegova tr\u017ena veriga \u0161e\nraste in se vse bolj razvija.<\/p>\n\n\n\n

Wal-Mart je danes lastnik velikih podjetij, kot so General Motors, Exxon,\nGeneral Electric in mnogih drugih, na za\u010dudenje mnogih, ki so dvomili v uspeh\ntrgovca iz lokalnega okolja s skromnimi za\u010detki. Danes njegovo velikost\nprimerjajo z velikostjo Saudske Arabije.<\/p>\n\n\n\n

Wal-Mart ima svoja trgovska sredi\u0161\u010da po vsem svetu, skupaj pa ima\nzaposlenih ve\u010d kot 2 milijona ljudi. Predstavlja do 3% BDP v ZDA, skupni\nprihodek letno pa zna\u0161a pribli\u017eno 350 milijard dolarjev, od katerih je dobi\u010dek\npribli\u017eno 10 milijonov dolarjev.<\/p>\n\n\n\n

Wal-Mart korporacija ima centraliziran distribucijski sistem, ki pomeni\ntudi brez-papirno poslovanje, kajti operira s podatki o pretekli prodaji,\nzalogah, naro\u010dilih ter napovedih prodaje, ki koristijo tako trgovcu kot\ndobavitelju. Shranjevalna skladi\u0161\u010da v Wal-Martu predstavljajo logisti\u010dna\nsredi\u0161\u010da oskrbovalne verige, kjer so opremljeni z navigacijskimi napravami, z\nnamenom sledljivosti in lokaciji blaga.<\/p>\n\n\n\n

Wal-Mart vsako leto na\u010drtuje odprtje \u010dez 200 novih veletrgovin (z dolo\u010deno\nkvadraturo – povpre\u010dno 50000 kvadratnih metrov) in nekaj deset centrov za tako\nimenovane Samove \u010dlane kluba ter nekaj \u010dez sto mednarodnih dru\u017eb, \u010digar namen\nje odprtje trgovskih sredi\u0161\u010d in prevzemanje drugih dru\u017eb.<\/p>\n\n\n\n

Zaradi velikega vpliva na druge trgovske dru\u017ebe in spornega odnosa do\nzaposlenih in slabih pogojev dela ta trgovinska veriga s svojim modelom dela\nvelja za sporno in nehumano ter je ena najbolj pomembnih tem svetovne trgovske\nsindikalne organizacije. V za\u010detku tega meseca je bilo v \u017denevi zasedanje\nIzvr\u0161nega komiteja prej omenjene organizacije, kjer je bilo govora predvsem o\nnizkih osebnih dohodkih, ki so zaradi strate\u0161kih ciljev Wal-Marta – se pravi,\nnizke cene in biti dobi\u010dkonosen je mogo\u010de le pod pogojem, \u010de se delavce pla\u010da\nmanj – ki so ni\u017eji kot kjerkoli drugje v podobni bran\u017ei (kar konkretno pomeni\n31% manj).<\/p>\n\n\n\n

Velik problem predstavljajo tudi \u00bbprisilne nadure\u00ab, ki jih obi\u010dajno\ndelodajalci zaposlenim ne izpla\u010dujejo, zato se zaposleni zdru\u017eujejo in s\nskupnimi mo\u010dmi po sodni poti dose\u017eejo, da se jim ure izpla\u010dajo.<\/p>\n\n\n\n

Zdravstveno zavarovanje delavce, ki temelji na nekak\u0161nem privatnem,\nnesindikalnem Wal-Mart- ovem zavarovanju, zna\u0161a 45% pla\u010de delavca, pri \u010demer\nmora delavec delati najmanj 34 ur tedensko, da je do zavarovanja sploh\nupravi\u010den. Zato ne presene\u010da, da le pribli\u017eno 40 odstotkov delavcev pla\u010duje\nzdravstveno zavarovanje, pri \u010dem je povpre\u010dna delovna storilnost pribli\u017eno\n65-odstotna. Ta fenomen omogo\u010da Wal-Martu, da del dobi\u010dka prena\u0161a v javne, se\npravi dr\u017eavne sklade. Saj delavci, nezmo\u017eni pla\u010devanja zdravstvenega\nzavarovanja v podjetju, kjer so zaposleni, i\u0161\u010dejo zdravstveno pomo\u010d prek\ndr\u017eavnih skladov, se pravi na ra\u010dun davkopla\u010devalcev, pomo\u010d, ki bi jo morali\ndobiti prek svojega delodajalca.<\/p>\n\n\n\n

Poseben je tudi pristop z vidika lojalnosti oziroma pripadnosti podjetju:\nvode\u010di zaposleni skrbijo, da so vsak dan v tesnem stiku z zaposlenimi in jim\ndajo ob\u010dutek pripadnosti in s tem (popolne) odgovornosti do podjetja.
\nEna od negativnih potez Wal-Martovih strategij je tudi izguba delovnih mest\n(povpre\u010dno dve novi delovni mesti terjajo ukinitev treh starih delovnih mest v\nmanj\u0161ih trgovinah).<\/p>\n\n\n\n

Tudi feminizacija poklica predstavlja velik problem v obravnavani trgovski\nverigi. Dve tretjini zaposlenih v Wal-Martu so \u017eenske, ki so pla\u010dane manj od\nmo\u0161kih sodelavcev. Zato ne presene\u010da, da so najodmevnej\u0161i sodni procesi v ZDA,\nv smislu kr\u0161enja temeljnih \u010dlovekovih pravic ravno to\u017ebe nekdanjih delavk\nWal-Marta.<\/p>\n\n\n\n

\u017dal so tak\u0161en model poslovanja posnemale trgovske korporacije po vsem\nsvetu, ki mu jih neoliberalna dru\u017eba ozakonjuje in celo zapoveduje. Tako je\nskrb za izkori\u0161\u010danega posameznika in njegove pravice prepu\u0161\u010dena le njemu\nsamemu, \u010deprav ta pravica v najbolj pogostih primerih sloni le na napisanih\nuradnih listinah in njihovih dragih zagovornikih, ki si jih tako imenovani\n\u00bbmali \u010dlovek\u00ab ne more privo\u0161\u010diti.<\/p>\n\n\n\n

Ko se je s pojavom\nhumanizma v \u0161estnajstem stoletju spremenilo tudi stali\u0161\u010de do delikta in\nnjegovih storilcev, se je temu prilagajala tudi oblika javnega kaznovanja,\nskratka, humanizem je vplival na spremembo kazenske zakonodaje, ki je bila\nmilej\u0161a do storilcev kaznivih dejanj.<\/p>\n\n\n\n

Dana\u0161nja globalna\ndru\u017eba pa \u017ee po svoji naravi – zasnovani na individualizmu, se pravi,\ntekmovalnosti in povzpetni\u0161tvu, proizvaja optimalne pogoje za delikventne\npojave oz. dejanja. Tako je zaprtih vedno ve\u010d ljudi, ki bremenijo dr\u017eavni\nprora\u010dun oz. pove\u010dujejo dele\u017e javnih financ.<\/p>\n\n\n\n

Zato se v na\u0161i\nmoderni dru\u017ebi uvajajo nove oblike prestajanja kazni. Gre za manj nasilno formo\nkaznovanja delikventnih oseb, ki uvaja alternativno prestajanja zaporne kazni –\njavno-koristnih del oz. alternativnega dela za dobrobit dru\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

To mo\u017enost je\nuvedel tudi slovenski Zakon o kazenskem postopku, tak\u0161na re\u0161itev in izsledki\nraziskave pa ka\u017eejo, da ta na\u010din prestajanja zaporne kazni pozitivno u\u010dinkuje\nna prestopnike, obnese pa se tudi iz fiskalnega vidika. Za alternativno kazen\nlahko zaprosijo storilci la\u017ejih kaznivih dejanj, pri nas se v manj kriminalno\ndejanje \u0161tejejo med drugim tudi gospodarski zlo\u010dini, ki jih zagre\u0161ijo tako\nimenovani tajkuni, \u010deprav bi njihova kazniva dejanja komajda ozna\u010dili kot la\u017ejo\nkriminaliteto. Namre\u010d zaradi njihovega delikventnega poslovanja stopnja\nbrezposelnosti nara\u0161\u010da, z njo pa se naglo dviguje tudi stopnja rev\u0161\u010dine in z\nnjo \u0161tevilo ranljivih skupin. Marginalcev.<\/p>\n\n\n\n

Osebno menim, da\nbi bilo potrebno to posebno obliko (dokaj novodobne) kriminalitete opredeliti kot\nhudo kaznivo dejanje in tranzicijskim goljufom odmeriti vi\u0161jo kazen, nikakor pa\nne alternativne. Seveda, \u010de se ozrem na besede W. R. Churchilla, da se humanost\nin napredek dru\u017ebe zrcali ravno v odnosu do kriminalcev in izvr\u0161evanja kaznivih\ndejanj, moje mnenje izzveni morda zastarelo. A v prej\u0161njem stoletju, ko je te\nbesede Churchill izrekel, tajkunov ni bilo, \u010de pa so bili dru\u017eben \u0161e niso\nropali.<\/p>\n\n\n\n

Napisala Dr.\nZuzanan Govednik Kraskova<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kolumna: Walt-martizacija Walt-Mart  iz Kansasa, ZDA je najve\u010dja trgovska korporacija na svetu Napisala: Dr. Zuzanna Govednik Kraskova Ko je Karl Marx v svojem znamenitem delu Kapital pisal o zlove\u0161\u010dem ciklu proizvodnje in potro\u0161nje, je prero\u0161ko napovedal razvoj globalnega trga in posledi\u010dno razmah potro\u0161ni\u0161tva, ki ga poznamo danes. Slednjemu segajo korenine v Arkansasu, v ZDA, v […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/260"}],"collection":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=260"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/260\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":261,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/260\/revisions\/261"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=260"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=260"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=260"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}