{"id":11,"date":"2014-08-05T07:18:44","date_gmt":"2014-08-05T07:18:44","guid":{"rendered":"http:\/\/ipsp.si\/?page_id=11"},"modified":"2022-05-31T12:34:53","modified_gmt":"2022-05-31T12:34:53","slug":"obvestila","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/ipsp.si\/?page_id=11","title":{"rendered":"Obvestila"},"content":{"rendered":"
\n

\u00a0<\/p>\n

Viktimizacija ali povra\u010dilni ukrepi<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna G. Kraskova<\/p>\n

Viktimizacija je tesno povezana z diskriminacijo, saj je zadnja po predpisih RS definirana kot nadlegovanje.<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Zadnji\u010d je bil v rubriki Izza re\u0161etk obravnavan termin diskriminacija; je beseda, ki se ji v dana\u0161njem \u010dasu neoliberalizma, ki producira rev\u0161\u010dino, negotovost in \u010dedalje ve\u010d novih vojnih \u017eari\u0161\u010d, ne da izogniti niti mi\u017ee. Odmevati bi morala v na\u0161i vesti, ta pa naj bi nas silila k vestnemu ravnanju, saj imamo vsi nekje v globinah svoje du\u0161e vedenje o tem, kaj je prav in kaj ni.<\/p>\n

Pa vendar je diskriminacija prisotna na vseh podro\u010djih dru\u017ebe, skrb vzbujajo\u010de je, da tudi v sistemskem dogajanju, in to je nevarno, kajti \u010de prisluhnemo politiki ali medijem, se nekako zdi, da se vse bolj zajeda tudi v zavest ljudi, kar vzbuja pomisleke tudi glede kazenske politike. \u0160e pred kratkim kazniva dejanja bodo namre\u010d kmalu le prekr\u0161ek ali zakonita, sistemsko podprta.<\/p>\n

Viktimizacija je tesno povezana z diskriminacijo, saj je zadnja po predpisih RS definirana kot nadlegovanje ali ne\u017eeleno ravnanje, temelje\u010de na kateri koli osebni okoli\u0161\u010dini, ki ustvarja zastra\u0161ujo\u010de, sovra\u017eno, poni\u017eujo\u010de, sramotilno ali \u017ealjivo okolje za osebo ter \u017eali njeno dostojanstvo, viktimizacija predstavlja izpostavljanje osebe, ki opozarja na diskriminacijo oziroma ukrepa \u2212 bodisi v svojem imenu ali v imenu koga drugega \u2212 neugodnim posledicam.<\/p>\n

Povra\u010dilne ukrepe ali viktimizacijo (lat. victima = \u017ertev) pravzaprav lahko definiramo kot posebno obliko diskriminacije, kajti pri ljudeh, ki opozarjajo na diskriminacijo, gre za po\u0161teno in vestno dejanje, prisotna sta eti\u010dni in moralni vidik. Seveda oseba, ki opozarja na kr\u0161enje \u010dlovekovih pravic, zakonov ali na kaznivo dejanje, izpostavlja svojo osebno, celo dr\u017eavljansko varnost, \u0161e ve\u010d, pri tem dejanju so lahko ogro\u017eene tudi temeljne svobo\u0161\u010dine tega posameznika.<\/p>\n

Naj se torej oprem na zgoraj napisano; \u010de oziroma ker se posameznik zaveda diskriminatornih sistemskih potez, niti ne pomisli, da bi se \u0161el nekak\u0161nega pravi\u010dnika ali dobrotnika, saj ga bo v nasprotnem primeru lahko doletela keha. A to je scenarij prihodnosti, danes se v prenatrpanih slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) gnetejo obsojene osebe, o nekaterih pa mirno lahko trdimo, da imajo dosti manj masla na glavi ali kjer koli drugje kot nekateri posamezniki, ki sistemsko krojijo usodo ni\u010d hudega slute\u010dim, po\u0161tenim dr\u017eavljanom.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

ZLI DUH KOLEKTIVNE ZAVESTI<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Kak\u0161na bo \u0161tevilka deformirane populacije, ki bo posledica eksperimentiranja in posegov v \u010dlovekovo notranje bitje?<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Zastra\u0161evalni aksiom dana\u0161nje svetovne politike, ki se rada razgla\u0161a za obrambno, sklicuje pa tudi na svojo kulturno in zgodovinsko identiteto, zbuja v nas neugodje, ob tem ko nevaren krog proizvodnje in potro\u0161nje kli\u010de najmanj po barvni.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

O nenehnem vzurpiranju dru\u017ebenih razmer in stalnem pretresu v proizvodnji je bilo govora \u017ee v Komunisti\u010dnem manifestu, a u\u010dinek bi bil enak, \u010de bi alarm privr\u0161al iz Vatikana, Meke ali (od tam tudi zares) priroma iz afri\u0161ke Eritreje. <\/span>Skratka, kjerkoli v dana\u0161njem svetovnem svetu in strah pred vsestransko odvisnostjo dr\u017eave druga od drugih in pred splo\u0161no dobrino, ki jo ta soodvisnost prina\u0161a, ne bi bil ni ni\u010d manj\u0161i. <\/span>Slednja popolnoma od blizu zadeva materialne, kulturne, duhovne in socialne sfere \u010dlovekovega bivanja. <\/span>Posledica tega je, da danes prepoznamo neko\u010d visokokakovostne blagovne znamke (prim. Nike, Adidas, Coca Cola itn.) Kot nekak\u0161ne univerzalne brande, ki v \u00bbkorenine\u00ab ne vpletajo \u010dustva, kjer ni sledu sentimenta. <\/span>Zdaj gre le za marketin\u0161ke, tr\u017ene znamke, ki v svojih ogla\u0161evalskih \u00bbbojni klic\u00ab ne vklju\u010dujejo porekla, <\/span>ne predstavlja ve\u010d del nacionalnega ponosa dr\u017eav, ampak tr\u017eni dele\u017e. <\/span>Toliko o epski nacionalni identiteti.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Tuji doma\u010di svet<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Strah se lahko raz\u0161iri na nekaj precej opozoril, ko se ozremo na kolosealne izdelke, ki so prisotni v biogenetikih, ki predstavljajo, povzro\u010deno na kratko, drzno in brezobzirno manipulacijo z naravnimi. <\/span>Dejstvo, da se \u010dlovek fizi\u010dno in psihi\u010dno objektivizira, nas postavi na prag najve\u010dje nevarnosti obstoja, kajti s smelimi biogenetskimi manevri nedvomno izgubljamo svojo naravnost, z njo pa tudi svojo izjemnost in izvirnost. <\/span>Kdo med nami, poznavajo\u010d \u010dlovekovo naravo, lahko slepo zaupa biogenetskim laboratorijem v svetovnih zdravstvenih bankah (WHO), ki naj bo skrbno ob-varovala (ponesre\u010dene) rezultate svojih raziskovanj? <\/span>In kdo nam jam\u010di, da tako tisti posre\u010deni zares uspe\u0161ni? <\/span>Verjamemo pa, da so z raziskavami dognali, dobili zanesljive podatke o 1 milijardi neveljavnih oseb v svetovnem merilu. <\/span>Zgo\u0161\u010dena navzo\u010dnost tega stanja je bila prisotna v revnih predelih sveta, odvisnih od pomo\u010di farmacevtskih korporacij ali v brezbri\u017enosti do narave (\u010cernobil, kjer je neodvisna reaktorska zgradba povzro\u010dila umetni\u0161ko radioaktivnost in trajno kontaminacijo prakti\u010dno celotnega obmo\u010dja takrat SSSZ v velikih delih sveta, pojav azbestoze kot posledice vdihovanja azbesta v angle\u0161kih rudnikih v za\u010detku prej\u0161njega stoletja, ki je kasneje z uporabo naravnih vlaken silikatov dosegla svetovne razse\u017enosti, obmo\u010dje reke Jinzu na Japonskem, kjer je zastrupitev s svincem, iztekajo\u010dim iz obmo\u010dnih tovarn, prek rebra usmrtila ali gensko pohabila ve\u010d generacij itn. . <\/span>Torej, kak\u0161na bo \u0161ele \u0161tevilka deformirane populacije, <\/span>ki bo posledica u\u010dinka neposrednih eksperimentiranj in posegov v \u010dlovekovo notranje bitje? <\/span>In kak\u0161na bo kolateralna \u0161koda? <\/span>Nedvomno ho\u010de imeti biogenetsko znanost glede svojih ambicioznih na\u010drtov zaupanja vredno raven, in \u017ee privatizacija tega sektorja zbuja v svetu nezaupanje in strah. <\/span>Prevladujo\u010di imperativ sodobnih kapitalisti\u010dno-demokrati\u010dnih dru\u017eb pravi: nikar se ne bo napredoval, saj je vse pod nadzorom (!) Ja, in v tem delu se zave\u017eemo, tako da nekatere kazni huj\u0161e od zapora …<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Ob afrontu sintagmi <\/span><\/span>Ni\u010desar se nimate bati<\/span><\/span><\/em>\u010dloveka prevzame pani\u010dna trdo\u017eivost, ki se ustoli\u010di tesno ob smrtnem strahu in strahu pred neuspehom, saj se ji dolo\u010di nedolo\u010deno (dolgo) trajanje. <\/span>Lahko bi to vztrajanje pri avtohtonem umestili celo v piramido potreb A. Maslowa, kot \u017eeljo po psihofizi\u010dnih nedotakljivosti, saj strah pred preobrazbo lastne narave obte\u017ei izpolnitev osnovnih \u010dlovekovih hotenj. <\/span>Strah \u017ee pri be\u017eni misli, da bi lahko nekdo drug, a od znotraj nas samih, z nami upravljal, v hipu dobi kri\u010de\u010de razse\u017enosti. <\/span>In z napredkom dru\u017ebe zahteva svoje nenehno vzdr\u017eevanje. <\/span>Toda pri domnevah gre vedno za mo\u017enost, da jo lahko uporabite tudi druga\u010de. <\/span>Prav gotovo; <\/span>v konkretnem primeru biogenetike bo vse predruga\u010deno in druga\u010dno. <\/span>Takrat bomo, opazujo\u010d presunljive biogenetske rezultate, denimo na podro\u010dju kloniranja, popolnoma upravi\u010deno in mirno rekli: eden od njiju je troj\u010dek …<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Kdo seka javor<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

In kako se zoperstaviti dejstvu, da smo v tem procesu napredovali tudi sami, sicer potisnjeni k robu zunanje meje (ki je koordinirana z mo\u010djo prito\u017ebe), a vseeno notri? <\/span>Ko \u017ee zdaj tr\u010dimo ob iluziji, da jo bomo kot svojo usodo vzeli nase. <\/span>Ko \u017ee vemo, da poti nazaj ni in ni ne bo. <\/span>Zdaj, ko se vse pred na\u0161imi o\u010dmi \u0161ele za\u010denja. <\/span>Tukaj se nemudoma obrnete na vpra\u0161anje sramu. <\/span>Psihoanaliza u\u010di, da se ta pojavi takrat, ko nam ne uspe v zadnjem krivdu vpeti tudi zadnje odlo\u010danje in presojo. <\/span>Ko nam je s strani dru\u017ebe onemogo\u010deno posredovanje. <\/span>Ob\u010dutek krivde ima obseden zna\u010daj, a strogo vzeto krive se po\u010dutimo, ker nismo dorasli svoji nalogi. <\/span>Ve\u010dinoma se delamo, kot da tega problema ni in na videz mirno \u017eivimo dalje. <\/span>Trudimo se, da vse to ne bi tako zelo vplivalo na nas. <\/span>\u010ceprav se z nostalgi\u010dnimi moralizmom spominjamo drevoredov ob cesti, <\/span>ki jih naenkrat ni ve\u010d, vztrajno zatiramo neposredne u\u010dinke psihi\u010dnih procesov, zaradi katerih smo videli \u010dedalje bolj utrujeni in nerazpolo\u017eeni, celo nedovzetni. <\/span>Zato pa v notranjem dialogu tuhtamo, ali naj bi si vzeli vsaj premor, \u010de ne \u0161e kaj ve\u010d … a ob tem se zdrznemo in jezno stresemo z glavo,<\/span><\/span>to pa ne, ne rabim psihiatra !,<\/span><\/span><\/em> nakar strogo in odlo\u010dno zaklju\u010dimo: <\/span><\/span>ne, potem pa gre\u0161 v Darfur! <\/span><\/span><\/em>… V nas strezni. <\/span>Popahlja z ostrim vetri\u010dem krute asociacije na kraj, za katerega globoko v sebi tla\u010dimo (lastno) krivdo, za stanje, kakr\u0161no koli je. <\/span>In krog sram-krivda je sklenjen, vendar cikel \u0161e zdale\u010d ni zaklju\u010den. <\/span>Naslednji se ustvarijo z novo smrtno \u017ertvo zaradi lahkih, z novimi orkani, z novo nesre\u010do otroka v afri\u0161kem rudniku diamantov … In z novo zavestjo, ki \u010duti nove, sve\u017ee solze, samo v o\u010deh jih \u0161e ni …<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Kako umira zavest<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Kaj potem re\u0161itve za stanje, v katerem smo ves \u010das videti nekako \u010dudno, ni? <\/span>Ali smo resni\u010dno obsojeni le na nekak\u0161no simbolno popolnost v zadnji usodo? <\/span>Ali ne ovirajo nekak\u0161ne koordinate zanjo? <\/span>S kafkovsko mislijo, da je treba dolo\u010diti dolo\u010deno (usodno, najvi\u0161je) to\u010dko, od katere ni ve\u010d vrnitve, se v filozofskem smislu seveda strinjamo, \u010deprav v praksi uporabi vpra\u0161anje svojega obstoja v zadrego. <\/span>Kajti z empiri\u010dnimi spoznanji tekom \u017eivljenja ugotavljamo, da je s to\u010dko takole: iz vidika percepcije ni sporna, saj ves \u010das slutimo njeno prisotnost, ob\u010dasno zaznamo tudi njeno te\u017enost, a ob vseh domnevah nas vseskozi spreletava slutnja, njena nevidna gro\u017enja, da je ne bomo nikoli dosegli.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Zanesljivo pa vemo, da smo na ravni kolektivne zavesti do omenjene to\u010dke zadr\u017eani. <\/span>Saj se energijo in inteligenco (vladno predvsem) v dana\u0161njem svetu zapravlja na diskusijah in konfliktih med dr\u017eavami (in dr\u017eavljani). <\/span>Za skupne tokove misli, ki bi jih dru\u017ebo pripeljale v visoko usklajenost potreb, pa zmanjka tal. <\/span>V \u010dasu, \u010deprav si ga, \u010de kdo, zavest skoraj zaslu\u017ei, je prvotno gibalo vseh dejanj in vedenj dru\u017ebe. <\/span>Vendar, ali ni ravno v tem smislu bivanja, ne-do\u010di ni\u010desar? <\/span>In v \u010dakanju, da bomo lahko ta mogo\u010den ni\u010d vendarle ne-dosegli …<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Pogodba o oblasti<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Neoliberalisti\u010dna ideologija je kriva za vedno spodbujanje socialnih razlik.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

V zahodni dru\u017ebi je v zadnjem \u010dasu mo\u010d opaziti drasti\u010dno nara\u0161\u010danje dru\u017ebenih neenakosti, ki je posledica socialnega razlikovanja, le-to pa narekuje neoliberalisti\u010dna ideologija. <\/span><\/span><\/span>\u010ce torej sledimo dru\u017ebenim premikom, opazimo, da postajajo tudi osnovne \u017eivljenjske potrebe tako reko\u010d dru\u017ebena razslojenost. <\/span><\/span><\/span>Ob tem se nam utrne misel o zgodovinski dru\u017ebeni pogodbi; <\/span><\/span><\/span>a ne o prvi, ki je predstavljal oblikovanje posameznikov v zdru\u017eenju, ampak tisti, ki je te\u017eila k zatiranju manj\u0161in in podrejanju. <\/span><\/span><\/span>Kajti politi\u010dne tendence dana\u0161njih razvitih dr\u017eav tako ravno na tej ravni v ravno s tak\u0161no topiko prizadevanja – kot so bili neko\u010d monarhi, ki so dru\u017ebeno pogodbo videli in realizirali kot nekak\u0161no pogodbo o podro\u010dju.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Izvirna dru\u017ebena pogodba se je pojavila \u017ee v anti\u010dnem \u010dasu, sicer pa v gr\u0161ki politi\u010dni opredelitvi, pozneje, v 17. stoletju, je oblikovala in predstavila dva na\u010dina dru\u017ebenih zdru\u017eenj.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Pri prvem gre za zdru\u017eenje ali sporazumevanje ve\u010d posameznikov, ki \u017eivijo v \u00bbnaravnem stanju\u00ab (izraz je uporabljen John w. Gouch) in se oblikujejo v organizirane dru\u017ebe.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Druga dru\u017ebena pogodba predstavlja nekak\u0161no pogodbo o podro\u010djih ali vzajemno – pogodbo o podreditvah. <\/span><\/span><\/span>Pogodba o podro\u010djih se je v zgodovini pojavila prej, saj je predstavljala teoreti\u010dni pristop monarhij, ki je te\u017eile k zatiranju manj\u0161in in podrejenih. <\/span><\/span><\/span>Tako je bila zagotovljena dru\u017ebena pogodba za funkcijo dolo\u010danja (meje) mo\u010di regijnikov. <\/span><\/span><\/span>Pozneje je stopila v veljavo bolj izoblikovana in naravna, ponovno v prid vladajo\u010di monarhiji. <\/span><\/span><\/span>John W Gouch je zgodovinsko idejno dru\u017ebeno pogodbo prepri\u010dljivo dolo\u010dil, tretira in dokazuje, sicer pa je izvidka tega izvirnega pravnega koncepta dru\u017ebene pogodbe tesno povezana z nastanitvijo modernih politi\u010dnih dru\u017eb na podro\u010dju oz. <\/span><\/span><\/span>ravni dr\u017eave, podro\u010dje in dru\u017ebe.<\/span><\/span><\/span>Ta danes jasno opredeljena povezava ka\u017ee v novonastalih politi\u010dnih strukturah, <\/span><\/span><\/span>saj se samo razume v najve\u010d meri meri oblikovano v dogovorih in razpravah zagovorni\u0161kih in nasprotni\u0161kih le-te. <\/span><\/span><\/span>Gouch trdi, da je \u00bbteoretsko moderna dru\u017ebena ureditev nastala pod patronatom politi\u010dnega kontraktualizma\u00ab. <\/span><\/span><\/span>V svoji knjigi \u00bbDru\u017ebena pogodba, kriti\u010dna \u0161tudija njenega razvoja\u00ab svojo zgodovinsko pogodbeno teorijo oblikuje kot linearno, s klasi\u010dnimi dramatur\u0161kimi lokom strukturirano zgodbo o vzponu in zatonu, \u017eivljenju in smrti \u00bbjunaka\u00ab pripovedi …<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Napisala: dr. <\/span>Zuzanna Kraskova<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

KAKO JE GOVORIL MACHIAVELLI<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Oziroma zakaj ta renesan\u010dni politi\u010dni teoretik sodi\u0161\u010da v zgodovini kot velik moralni lik …<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong>Kot da bi bil renesan\u010dni politi\u010dni teoretik Niccolo Machiavelli, ki je bil v za\u010detku \u0161estnajstega stoletja napisal politi\u010dno-filozofsko delo\u00a0 <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>Vladar<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a> , zrl dale\u010d v prihodnost, celo sem, do dana\u0161nje globalne dru\u017ebe, v \u010dasu neoliberalisti\u010dne politike in tr\u017ene ekonomije. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>Bil je prvi, ki je lo\u010dil etiko od politik. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>In zdi se, da je vedel, kaj bo iz tega pognalo.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Stvar je \u0161e nekaj bolj resna, \u010de vzamemo v ozir, da je Machiavelli tudi avtor prve velike italijanske komedije, kjer se \u010darobni moment pri\u010dara s \u010dude\u017enim napojem oz. <\/span><\/span><\/span>z opojno substanco, mandragolo pianto, starodavnim anestetikom (in menda afrodiziakom), skratka z magijo, na kar namigne \u017ee sam naslov komedije, ki je ime te rastline. <\/span><\/span><\/span>Torej, \u010de je ta izjemen teoretik, ki je bil hkrati nadarjen komediograf, napis Vladarja, je bil njegova intenca evidentiranja ni\u010d ve\u010d, ni\u010d manj\u0161a, smrtno resna. <\/span><\/span><\/span>Epohalna zadeva. <\/span><\/span><\/span>In danes vemo, da je. <\/span><\/span><\/span>Le da je mogo\u010de v ne povsem razumljivem smislu.<\/span><\/span><\/span>Kajti, ki je Machiavelli opisal brezskrupulozno dr\u017eo vladarja (podro\u010dje), ki bi bi jo le-ta imel \/ a, \u010de ho\u010de dobro vladati, na stanje amoralnosti, kot ustvarjalec ni mogel gledati druga\u010de, kot le iz ustvarjalnega kota, ki je lahko edino eti\u010dni, <\/span><\/span><\/span>vv smislu miselnega prebliska, vi\u0161je ravni, \u010de ho\u010demo, nauka. <\/span><\/span><\/span>Pozneje, v povezavi z opisom dr\u017ee in lastnosti v Vladarju, pa se je uveljavil izraz temna trida, ki zdru\u017euje tri termine; <\/span><\/span><\/span>makiavelizem (popolno pomanjkanje eti\u010dnih meril), narcizem (patolo\u0161ko zagledanost vaze) in psihopatijo (disocialno osebnost). <\/span><\/span><\/span>Tako imamo celotno podobo dolo\u010dene strukture ljudi na dlani, kar lahko razumemo tudi v smislu, da je udarec zla bla\u017eji, \u010de se nanj pripravimo …<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Tudi sam v slu\u017ebi diplomata, Machiavelli, ki je \u017eivel v renesan\u010dnem \u010dasu, v svojem delu ni vpletel teolo\u0161ko-politi\u010dnih utopij, kot bi bil za \u010das \u010das obi\u010dajno v zapovedano, ampak je z razdaljo do prej\u0161njih politi\u010dnih avtorjev, ki so vladari pojmovali v opisovali idealisti\u010dno, kot vzorci mo\u010di in pravi\u010dnosti, opisano dejansko stanje; <\/span><\/span><\/span>absolutno pomanjkanje morale v politiki, torej vladajo\u010dih in posledi\u010dno najtemnej\u0161ih struktur \u010dlovekove biti.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

S tem je pokazal, kako trpe\u010d moralist je bil sam, \u017ee zato, ker je vse to vedel, zaznaval in razumel. <\/span><\/span><\/span>Machiavelli torej sodi v zgodovino kot velik moralni lik.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Se nadaljuje …<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Tesnoba, slepilo ali opomin<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Premagovati jo je mogo\u010de z zavzemanjem pozitivnih stali\u0161\u010d; <\/span><\/span><\/span>do dela, soljudi, narave. <\/span><\/span><\/span>Predvsem pa v videnju sveta tudi s tistimi prijaznimi, privla\u010dnimi – drugimi stranmi.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Upo\u0161tevajo\u010d definicijo pojava tesnobe le-to lahko dolo\u010dimo kot negativne posledice glede na\u0161ih odlo\u010ditev. <\/span><\/span><\/span>Vendar je bilo veliko ve\u010d, zdaj tudi \u010dez Freudovo trditev, ki pravi: \u00bbTesnoba je vozli\u0161\u010de, kadar se sre\u010da z najva\u017enej\u0161imi in najpomembnej\u0161imi vpra\u0161anji, je uganka, ki bi morala bogato osvetliti vse na\u0161e du\u0161evno \u017eivljenje.\u00ab <\/span><\/span><\/span><\/span><\/strong>
Tesnoba je globoko segajo\u010de ob\u010dutke negotovosti v pri\u010dakovanja ne\u010desa nepredvidljivo neugodnega, ob\u010dutek barvnih brez stvarnega vzroka. <\/span><\/span><\/span>Tesnobne motnje so povezane z biopsihosocialnimi dejavniki, ki vklju\u010dujejo tudi gensko dovzetnost posameznikov. <\/span><\/span><\/span>V teorijah psihoz se tesnoba opredeljuje kot izvor osnovnega strahu, da nas bo \u00bbDrugi po\u017erl\u00ab, se pravi v simbolnem smislu predstavil strah pred zunanjim svetom.<\/span><\/span><\/span>JP Sartre je trdno opredeljen za malo druga\u010de, sicer pa se boji pred svobodno odlo\u010ditvijo, od katere je odvisna na\u0161a prihodnost.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Ljudje, nagnjeni k tesnobnemu razpolo\u017eanju, imajo nizko samopodobo in samovrednotenje, ki predstavlja osnovo za kakovostno \u017eivljenje, vendar tudi za obvladovanje obi\u010dajnih, vsakodnevnih nalog. <\/span>Tesnoben \u010dlovek se sam zdi socialno nesprejemljiv, je vedno v (neredko tudi pani\u010dnem) strahu pred dru\u017ebeno sramoto, pred spremembami, v polo\u017eaju, ki je \u017ee sam po sebi problemati\u010den. <\/span>Najpomembnej\u0161e spremembe predstavljajo premik, osebno in na ravni dru\u017ebe, spreminjajo\u010do se dinamiko pa predstavlja nekaj novega, drugega, ki ni vedno nujno vpra\u0161anje napredka.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

M. Heidegger je tesnobo lociral kot strah pred bli\u017enjo smrtjo, torej kot nekaj zunanjega, kot neko izvirno stanje; <\/span>\u00bbVr\u017eenost v svet\u00ab.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Vendar, ali ni smrt seveda ozave\u0161\u010dena danost, sobivanje z nami skozi \u017eivljenje? <\/span>Ali od samega rojstva ne \u017eivimo v obmo\u010dju smrti? <\/span>Zakaj se potem ne bojimo in nismo tesnobni vedno; <\/span>sleherni dan, sleherni trenutek?<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

To dejstvo je odvisno predvsem od vsakega posameznika posebej, njegovih zmo\u017enosti, na\u010dinov in mo\u010di, da se s strahom pred smrtjo spoprime in mu je kos.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Premagovanje pa se ka\u017ee v zavzemanju pozitivnih stali\u0161\u010d; <\/span>do dela, soljudi, narave. <\/span>Predvsem pa v videnju sveta tudi s tistimi prijaznimi, privla\u010dnimi – drugimi stranmi. <\/span>Iz prakti\u010dnih izku\u0161enj vemo, da se takrat, ko \u017eivljenje napolni mra\u010dno misel, stanje ali dejanje, radi sklicujemo na nemo\u010d, saj smo se na tem svetu znali brez zadnjega privoljenja, kar pa tudi bolj jezo kot tesnobo. <\/span>A ta ji sledi. <\/span>Tako kot \u017eivljenje, ki je, ne glede na razmere, lahko lepo in produktivno, le vzljubiti moramo vedeti, sicer pa tako kot je.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Tesnobe pa bi bilo dosti manj v primeru, \u010de bi se znali na osemljenem otoku, saj v samoti na nas ne bi pre\u017eala dru\u017ebena bremena, skrbeli bi zgolj in le za lasten obstoj in se (seveda) bali kve\u010djemu le zanj.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Ni nenavadno torej, tako da o tesnobi pisali eksistencialni filozofi, saj je za \u010dlovekovo eksistenco bistvenega pomena. <\/span>Obliko, intenziteto in razse\u017enost pa ji v \u0161ir\u0161em obsegu vsekakor krojijo dru\u017ebeni tokovi. <\/span>Oziroma dru\u017eba sama.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Dr. Zuzanna KRaskova<\/span><\/span><\/p>\n

MISTERIJ V ORGAZMI\u010cNEM VRTINCU FRUSTRACIJ<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Prikrivanje do\u017eivljanja pri spolnosti je prikrivanje resnic, tako kot enako laganje kot na vseh drugih podro\u010djih.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong>V \u017eivljenju obstaja element, ki ga lahko imenujemo tudi trenutek, ki ga ne moremo zajeti, in trenutek istega ustvarjanja je be\u017een. <\/span>To lahko ugotovimo, ne da bi bilo videti, da smo se zadeve sploh dotaknili, pa vendar na \u010dustveni ravni zaznamo, da je zgodil nek premik.<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Ko je Baruch Spinoza redefiniral Descartesovo stali\u0161\u010de logi\u010dnega sklepanja z dokazovanjem in vpra\u0161anji, med drugim o pomenu svobodne volje, da kako je ta mogo\u010da, \u010de vse dolo\u010da znanost, je o stali\u0161\u010du svobodnega odlo\u010danja razmi\u0161ljal v Teoriji subjekta. To mnenje dr\u017ei, kajti \u010de na primer na\u0161 pogled, ki je v tem primeru produkt oziroma objekt, izpade iz na\u0161ega organa vida, o\u010desa, je subjekt to\u010dka, kjer\/od koder objekt gleda, in mu subjekt lahko vzame videnje vsaki\u010d, ko gleda; druga\u010de re\u010deno, \u010de se kot subjekt odlo\u010dimo zapreti o\u010di, pogled-objekt prakti\u010dno izgine \u2013 v spomin, a ne vedno. Treba pa je omeniti, da ta trditev ne velja za izvirno onkolo\u0161ko dejstvo, kjer velja na\u010delo \u2013 ni\u010d subjekta. Torej, bistvo razuma naj bi bilo zavestno spreminjati stvari, a povsem druga\u010de je na \u010dlovekovi telesni oz. nevrolo\u0161ki ravni, konkretno pri nehotenih, mehani\u010dnih vzgibih, ki neodvisno od na\u0161ih hotenj usmerjajo delovanje telesnih funkcij. Med te sodi tudi orgazem.<\/strong><\/p>\n

Skrivnost obdobja\u00a0prazne lune<\/strong><\/p>\n

Pred orgazmom, ki se ga nameravam v nadaljevanju nekoliko dotakniti, je treba omeniti skrivno poslanstvo prazne lune. V starih kulturah, ko so ljudje verjeli, da so bolj povezani z naravo, naj bi imele vse \u017eenske menstrualni ciklus v istem \u010dasu, ta dogodek poznamo pod imenom \u2013 \u017eenski misterij v obdobju prazne lune, takrat so se zbrale v \u0161otorih rde\u010de barve in tam \u010dastile svojo \u017eenskost in proces o\u010di\u0161\u010denja.<\/p>\n

Biolo\u0161ko je nemogo\u010de regulirati naravni cikel \u017eenske na hoteni datum (to bi bilo, denimo, s kontracepcijsko tabletko mogo\u010de dose\u010di danes), a iz verovanj in obi\u010dajev veje tista nedolo\u010dljiva skrivnostnost, ki ljudi od nekdaj privla\u010di. Globlja kot je skrivnost, ve\u010dja je radovednost, torej si lahko le predstavljamo, kako so obred spremljali in s kak\u0161no muko do\u017eivljali mo\u0161ki, ki v \u0161otoru niso imeli kaj iskati. In verjetno ali ravno zaradi tega je bila potrebna precej\u0161nja odlo\u010dnost teh \u017eensk, da so dosegle tak zgodovinski konsenz, kar lahko ozna\u010dimo kot praobliko emancipacije, \u010de seveda ni \u0161lo za obdobje matriarhata med letoma 7000 in 3500 pr. n. \u0161t. Torej, skrivnostnost je ravno zato tako privla\u010dna, ker ima v ozadju mo\u010dno intenco, velik koncept, s tem pa dolo\u010deno vrsto prevlade. Potemtakem je iz skrivnostnega imena rituala sklepati, da gre za dolo\u010deno nagnjenje, in sicer za agalmo; v tem primeru za (objektivno) \u017eensko, o kateri (subjektivni) mo\u0161ki verjame, da je cilj, namen njegovih \u017eelja. V \u0161ir\u0161em kontekstu pa gre za mo\u010d spolov, za nedoumljeno te\u017enjo sobivanja, v tem pa za naravno potrebo po paradoksu, kolizijah, suspenzih, vendar tudi za vzajemnost, \u010dustveno naklonjenost in samospo\u0161tovanje. Rezultat tega so tudi \u010dutna do\u017eivetja, spolnost, erotika. Seks.\u00a0<\/strong><\/p>\n

Povsem planetarno, nemisteriozno torej, \u017eenski in mo\u0161ki spol sodita skupaj. Lepa \u017eenska mentalno paralizira \u010dloveka, je neko\u010d dejal neki moj klient, ker pa sem \u017eenskega spola, sem pripomnila, da morda ne gre ravno za paralizo, a tudi \u017eenske smo vznemirjene ob \u0161armantnem, uglajenem, postavnem, duhovitem mo\u0161kem. Zaradi tega paralizirajo\u010dega u\u010dinka se bodo dame pred zmenkom ali sestankom skrbno nafrfulile,<\/em> mo\u0161ki pa bodo na veliko napenjali mi\u0161ice \u2026<\/strong><\/p>\n

Feministi\u010dno-ma\u010disti\u010dne teorije (zarote)<\/strong><\/p>\n

Za\u010detek vpra\u0161anja o enakosti spolov sega \u017ee v na\u010delo razli\u010dnih religij \u2013 bog je eden za vse, pred bogom so vsi enaki itn., kasneje pa naj bi se jo dolo\u010dilo v naravnem pravu in v ideji dru\u017ebene pogodbe, v \u010dasu ameri\u0161ke in francoske revolucije. Enakost je \u0161ir\u0161a od enakopravnosti, pomeni pa, da so \u017eenske in mo\u0161ki enako prepoznavni, imajo enako mo\u010d in so enako udele\u017eeni na vseh podro\u010djih \u017eivljenja.<\/p>\n

Toda zakonska zagotovljenost enakosti ni jamstvo za enake formalnopravne pravice. Zato je bil sodobni koncept enakosti spolov, ki vklju\u010duje tako formalno (de jure) kot dejansko (de facto) enakost, prevzet v politi\u010dni slovar Organizacije zdru\u017eenih narodov in Evropske unije. Na tem temelji politika enakosti spolov. To je urejeno. In ljudem bi moralo odle\u010di. Pa jim ni, saj njihovo zavest navdihuje klica preteklosti, vedenje o krutosti, poni\u017eevanju in neenakopravnem dru\u017ebenem polo\u017eaju \u017eensk skozi zgodovino. In \u010deprav je danes vpra\u0161anje spolne enakosti sistemsko urejeno, razli\u010dne politi\u010dne kampanje \u0161e naprej neutrudno bijejo bitke na podro\u010dju spolne ne-enakosti, predvsem feminizem (femina \u2013 latinsko ime za \u017eensko), ki obsega zbirko socialnih teorij in moralnih filozofij, prete\u017eno motiviranih iz izku\u0161enj \u017eensk. O\u010ditno jim \u0161e ni odleglo; marksisti\u010dna teorija poudarja, da je zatiranje \u017eensk posledica razredne neenakosti v izkori\u0161\u010devalski dru\u017ebi, kar na\u010deloma velja za oba spola, feministi\u010dni politi\u010dni aktivizem, \u010de zamisel skupine ljudi s konstruktivnimi in dru\u017ebeno koristnimi predlogi sploh potrebuje imena\/etiketiranja, pa se osredoto\u010da na pravico do splava, nasilje nad \u017eensko, nasilje v dru\u017eini \u2013 nasilje nasploh.\u00a0<\/strong><\/p>\n

Potem imamo drugi pol \u2013 mo\u0161ki \u0161ovinizem \u2013 formulacija, ki je v slovarjih opredeljena v obliki podmene, ker v resnici predstavlja le mnenje \u2013 prepri\u010danje o ve\u010dvrednosti in sovra\u017enost do \u017eensk in ga ne moremo ena\u010diti z \u017eenskim gibanjem. Pomenljiv pa je pojem ma\u010dizem, ki zagovarja pretirano poudarjanje mo\u017eatosti, pojem, ki ima seksisti\u010dno konotacijo in ki v slovarjih sploh ne obstaja. Obstajajo pa ma\u010disti\u010dni mo\u0161ki. In feministi\u010dne \u017eenske. V hekti\u010dnem ne-skladju. V nekak\u0161nem razkoraku. Tako naj bi bilo videti. Pa ni.\u00a0<\/strong><\/p>\n

Planetarna zavest orgazma<\/strong><\/p>\n

Obstajajo torej feministke in ma\u010do mo\u0161ki. Ter vsi drugi. Realno pa eksistiramo, smo in na planetu sobivamo vsi skupaj. In ne moremo zaobiti dojetja o dualizmu, prisotnosti dveh enako pomembnih osnov: mo\u0161kega in \u017eenske, obeh ustvarjenih iz gradbenih elementov \u017eivljenja, celic. Od dolo\u010dene skupine teh, genoma oziroma dednega materiala, so odvisne njune telesne in psihi\u010dne zna\u010dilnosti, dejstvo, da imata v vsaki celici dve kopiji atavisti\u010dne DNK, nam ponuja odgovor na dilemo o \u017eenskosti\/\u017eenstvenosti in mo\u0161kosti\/mo\u017eatosti, kajti \u010dlovekova struktura je sestavljena iz dedne snovi obeh star\u0161ev, smo skupek \u017eenske in mo\u0161kega. Ampak genetika je vsem ve\u010dinoma jasna. Zakaj potem ljudje v \u017eivljenju \u010dutijo \u017eeljo po poudarjanju svojega spola?<\/p>\n

Odgovor se le delno skriva v socialnem okolju, ve\u010dji del temelji na dualizmu. Dva spola in dva pola, dve nasprotji, vpeti v celoto, biti skupaj, biti eno. Zdru\u017eena. \u010ceprav \u017ee sama te\u017enja ne ponuja zadostnega odgovora, zado\u0161\u010denja glede na izkustvena spoznanja in \u0161tevilne neuspele poskuse \u010dloveka kve\u010djemu oddaljijo in ne pribli\u017eajo nameri sobivanja. Pa vendar, \u010dlovekova naravna potreba po bli\u017eini drugega v njem ne bo zamrla nikoli, vztraja, \u010deprav ve, da brezizhodnost obstaja. To mu omogo\u010da mo\u017eganski center za nagrajevanje, natan\u010dneje spro\u0161\u010danje dopamina v sistemu za nagrajevanje; na primer, odvisnik od iger na sre\u010do igra, da zmaga \u2013 da bo nagrajen s prijetnim ob\u010dutkom, dobi\u010dek ni najpomembnej\u0161i, frustrirana stanja pa bo do\u017eivljal vsaki\u010d, ko ne bo nagrajen oziroma ko se dopamin ne sprosti. S tem sistemom nagrajevanja, vendar ne na odvisni\u0161ki ravni, bi lahko primerjali \u017eeljo po do\u017eivljanju orgazma. Frustracija predstavlja \u010dlovekovo psihofizi\u010dno stanje, povezano z izkustvom prisilnega odrekanja \u017eelja (na primer nekdo bi lahko do\u017eivljal frustracijo, ker ima modre o\u010di, rad pa bi imel rjave).\u00a0<\/strong><\/p>\n

Orgazem kot neprostovoljna refleksna aktivnost torej izra\u017ea frustracijo, kajti spolnost je sama po sebi vir frustrirajo\u010dih, neskon\u010dnih, neizpolnjenih hotenj in ne-realnih pri\u010dakovanj, ki vedno znova kli\u010dejo po izpolnitvi, po zdru\u017eitvi v spolnem aktu. Tako si kmalu po tem on ali ona spet \u017eeli te zdru\u017eitve, prijetnega \u010dutnega ob\u010dutka, z neizpolnjeno \u017eeljo v koti\u010dku srca pa si zastavi isto vpra\u0161anje: je te\u017enja do\u017eivljati ta ob\u010dutek njegov vzrok ali posledica, in \u010de je vzrok potreba po bli\u017eini, ne\u017enosti ali pripadnosti, zakaj to ne zadostuje, saj to sociolo\u0161ko komponento dose\u017eemo brez spolnosti itd.?\u00a0<\/strong><\/p>\n

Toda \u017eelja je neomajna, ostane. In lahko pusti \u010dloveka na cedilu, sploh takrat, ko psihofizi\u010dno stanje ni naravnano na spolno dogajanje. Ve\u010dinoma pa se \u017eelja po spolnosti ne dogaja so\u010dasno pri obeh in takrat nastanejo te\u017eave, kajti on ali ona ho\u010de drugemu dokazati\/pokazati, da je vse v najlep\u0161em redu, o\u010darljivo se smehlja, si prizadeva, medtem nehote zatava v neke (gre\u0161ne) misli, velik napor, tuhta madona, je mu\u010dno tole<\/em> \u2026, se zdrzne, uf, ali se je to opazilo<\/em> \u2026, ni se, super, heh<\/em>, trudi se dalje. Ne zaveda se, da je nekaj bilo vredno pozornosti zato, ker je bilo prezrto. Hlinjenje orgazma. Nikar. Nikar ustvarjati brbon\u010dic, ki jih ni, saj je s to simulacijo pribli\u017eno tako, kot \u010de bi po totalnem porazu hodili \u0161e bolj pokon\u010dno. Ali tako kot biti ne pora\u017een, ampak uni\u010den, kot je neko\u010d \u017eiv\u010dno vzkliknil neki moj klient, ki je hodil na obravnavo zaradi spolne disfunkcije, ta pa je bila, kajpak, sekundarna du\u0161evna motnja.<\/strong><\/p>\n

Primarna motnja pri moteni spolni aktivnosti, \u010de ne gre za organsko po\u0161kodbo, je pogosto generalizirana anksiozna motnja, pomeni \u2013 bojim se, ker se bojim. Prikrivanje do\u017eivljanja pri spolnosti je prikrivanje resnice, ravno tak\u0161no laganje kot na vseh drugih podro\u010djih komunikacije, le da tukaj la\u017e zare\u017ee globlje, ker gre za \u010dustveno in telesno posledico. Jasno je, zakaj se ljudje pogosto zatekajo k hipokriziji v spolnosti; le na videz dr\u017ei, da zato, ker ne \u017eelijo u\u017ealiti drugega, ali zato, da bo vse prav na drugih podro\u010djih \u017eivljenja. V resnici gre pri tem za nadvlado, natan\u010dno za nadzor, kajti \u010de je treba orgazem hliniti, potem ima tisti drugi pri dogajanju v spolnosti neko zoprno te\u017eavo, prvi pa je to odkril in ga ima pod peto, \u010deprav je morda sam\/sama v podobni godlji, le da ne tako opazni, bolje zakrinkani. Vsekakor pa je generalni problem pri spolni satisfakciji nakopi\u010dena napetost, ki izvira iz nere\u0161enih du\u0161evnih travm, te pa izvirajo iz \u010dustvenega nelagodja zaradi napa\u010dnih miselnih bazi\u010dnih vzorcev, ki lahko segajo \u017ee v zgodnje otro\u0161tvo.\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u010ce sklenem z vpra\u0161anjem glede na napisano \u2013 kaj, \u010de bi se danes odlo\u010dali med strahom pred spolnim neuspehom in obrambno dr\u017eo? Bi izbrali raje iskren, ljube\u010d pogovor? A o iskrenem zaupanju v ljubezni drugi\u010d \u2026<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n

KOMPETENTNA IN PATOLO\u0160KA UPORABA RA\u010cUNALNIKA<\/strong><\/p>\n

Na internetu smo lahko skoraj vse, kar \u017eelimo biti. Toda prednosti skrivajo nevarno past, kajti hitro nas lahko tudi zasvoji.<\/strong><\/p>\n

Zuzanna G. Kraskova<\/em><\/a><\/p>\n

tor, 29.04.2020, 18:00<\/p>\n

Ocena u\u010diteljev o smotrnosti in koristnosti uporabe ra\u010dunalnika pri pouku. Foto: MIZS<\/strong><\/p>\n

Ra\u010dunalni\u0161ka tehnologija je v izobra\u017eevalnem sistemu zasedla pomembno mesto pri ve\u010dini u\u010dnih vsebin, ob tem pa je potrebno posebno pozornost posvetiti vpra\u0161anjem, v kolik\u0161ni meri jo je smotrno uporabljati, kako vpliva na u\u010dence in dijake ter koliko koristi od nje imamo. Koliko bolj u\u010dinkovit je ra\u010dunalnik kot element izobra\u017eevalne tehnologije od klasi\u010dne izobra\u017eevalne tehnologije.<\/p>\n

Ocena u\u010diteljev o smotrnosti in koristnosti uporabe ra\u010dunalnika pri pouku (statisti\u010dni podatki MIZS) je predstavljena v zgornji tabeli (levo).<\/p>\n

Pri u\u010dinkoviti uporabi ra\u010dunalni\u0161ke opreme, npr. ra\u010dunalnika, tiskalnika in ra\u010dunalni\u0161kih programov, gre za osnovno uporabo ra\u010dunalnika pri pisanju, oblikovanju in shranjevanju dokumentov, pri komunikaciji z drugimi s pomo\u010djo elektronske po\u0161te, uporabo interneta ipd. Na vi\u0161ji ravni pa predstavlja tudi u\u010dinkovito uporabo zahtevnej\u0161ih programov za re\u0161evanje problemov na delovnem mestu in v vsakdanjem \u017eivljenju.<\/p>\n

Kompetenca uporabe ra\u010dunalnika pomeni tudi razumevanje, kako spremenjena ra\u010dunalni\u0161ka tehnologija vpliva in spreminja na\u010dine va\u0161ega dela in sporazumevanja z drugimi. Ni dvoma, da postaja ta kompetenca vedno pomembnej\u0161a, tako na delovnem mestu kot doma.<\/p>\n

Ra\u010dunalnik je v \u0161ole prinesel novo izobra\u017eevalno okolje, ki omogo\u010da razvoj in uporabo novih metod in tehnik u\u010denja in pou\u010devanja. Nikakor pa ni dovolj le uporaba tehnologije, potrebno je prilagoditi tudi metode in oblike dela. Kriterijev za izbiro in uporabo u\u010dnih medijev pa je veliko in se med seboj razlikujejo. Bla\u017ei\u010d (1993) trdi, da je kot didakti\u010dno merilo za izbiro medija mogo\u010de priznati le stopnjo pomo\u010di u\u010ditelju in u\u010dencu, ki jo nudi u\u010dni medij, da bi bilo pou\u010devanje in u\u010denje najbolj ustrezno.<\/p>\n

V obravnavani tematiki je pomembno tudi vpra\u0161anje, kako se odra\u017ea uporaba ra\u010dunalnika pri pouku pri u\u010dencih\/dijakih. Tabela (zgoraj desno) ka\u017ee pogostost odgovorov na to vpra\u0161anje (statisti\u010dni podatki MIZS).<\/p>\n

Internet<\/strong><\/p>\n

Poleg dejstva, da internet omogo\u010da nenehni dostop do sveta, ponuja tudi raznovrstne oblike komuniciranja in navezovanja stikov, kjer je treba izpostaviti anonimnost, ki je ena od najve\u010djih prednosti in hkrati slabosti spletne komunikacije. Zado\u0161\u010da le klik na mi\u0161ko, da vstopimo v virtualni (vzporedni) oz. drug svet, kjer te\u017eave resni\u010dnega sveta ne obstajajo in kjer lahko uresni\u010dimo marsikaj od tistega, o \u010demer smo sicer lahko samo sanjali. Tam smo lahko skoraj vse, kar \u017eelimo biti. Toda te \u00bbprednosti\u00ab skrivajo nevarno past, kajti hitro nas lahko tudi zasvoji.<\/p>\n

Motnja zasvojenosti z internetom<\/strong><\/p>\n

Razlage, ali je pogosta uporaba interneta res nekak\u0161na odvisnost ali ne, so zelo nasprotujo\u010da. Nekateri trdijo, da internet povzro\u010da odvisnost, kadar njegova raba pomeni resno motnjo v vsakodnevnem \u017eivljenju. Drugi menijo, da ne gre za odvisnost in da prepogoste rabe interneta ne moremo primerjati z, denimo, zasvojenostjo od drog in alkohola, kot trdijo nekateri strokovnjaki. Kljub temu je \u00bbnenormalna\u00ab raba interneta predmet psiholo\u0161kih raziskav \u017ee vse od konca devetdesetih let prej\u0161njega stoletja. Zaradi dejstva, da \u0161tevilo njegovih uporabnikov strmo nara\u0161\u010da, poleg tega pa je internet v vsakodnevnem \u017eivljenju ljudi \u010dedalje pomembnej\u0161i, je tovrstna raba v znanstvenih krogih dobila tudi ime: motnja odvisnosti od interneta (angl. internet addiction disorder). Izraz je leta 1995 uvedel Ivan Goldberg in ga primerjal s patolo\u0161ko obsedenostjo z igrami na sre\u010do.<\/p>\n

Po Goldbergu so simptomi patolo\u0161ke rabe interneta slede\u010di:<\/p>\n

\u2022 drasti\u010dne spremembe \u017eivljenjskega sloga,<\/p>\n

\u2022 opu\u0161\u010danje telesnih dejavnosti,<\/p>\n

\u2022 zanemarjanje zdravja,<\/p>\n

\u2022 izogibanje pomembnim \u017eivljenjskim dejavnostim,<\/p>\n

\u2022 sprememba spalnega vzorca,<\/p>\n

\u2022 motnje spanja,<\/p>\n

\u2022 omejevanje dru\u017eabnih dejavnosti in dru\u017eenja ter posledi\u010dno izgubljanje prijateljev,<\/p>\n

\u2022 zanemarjanje dru\u017eine in prijateljev;<\/p>\n

\u2022 zavra\u010danje tega, da bi posameznik na internetu pre\u017eivel manj \u010dasa,<\/p>\n

\u2022 \u017eelja, da bi imel ve\u010d \u010dasa za ra\u010dunalnik,<\/p>\n

\u2022 zanemarjanje slu\u017ebe in delovnih obveznosti.<\/p>\n

Motnjo odvisnosti od interneta danes obravnava in raziskuje vse ve\u010d strokovnjakov, opredeljujejo pa jo kot psihofizi\u010dno motnjo, za katero so zna\u010dilni simptomi motnje socialnih stikov. Termin \u00bbodvisnosti od interneta\u00ab se nana\u0161a na \u0161irok vedenjski spekter, kjer so raziskovalci prepoznali pet razli\u010dnih tipov internetne odvisnosti:<\/p>\n

– Zasvojenost z internetnimi igricami.<\/strong><\/p>\n

– Zasvojenost z virtualnimi odnosi (klepetalnice, forumi itn.).<\/strong><\/p>\n

– Zasvojenost z informacijami; koli\u010dina podatkov na internetu je tako reko\u010d neomejena. Nekateri posamezniki so obsedeni z zbiranjem informacij s posameznega podro\u010dja ter njihovim urejanjem ali kak\u0161no druga\u010dno uporabo.<\/strong><\/p>\n

– Zasvojenost z ra\u010dunalnikom, ki resda ni prava internetna odvisnost, ima pa veliko podobnih lastnosti. Ra\u010dunalni\u0161ke igrice brez povezave z internetom \u010dloveka zasvojijo podobno kot virtualna skupnost.<\/strong><\/p>\n

– Odvisnost od virtualnega seksa. Pornografija je na spletu zlahka dostopna in obsega ve\u010d oblik, kot so gledanje in preslikavanje pornografskih filmov ter sodelovanje v klepetalnicah za odrasle, ki je \u0161e posebno nevarno za mladostnike itn.<\/strong><\/p>\n

(se nadaljuje)<\/p>\n

Zakaj internet zasvoji<\/p>\n

Odgovor se skriva v naravi interneta, odlo\u010dilna pa je zmes komunikacije in zabave.<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/a><\/p>\n

Internet ponuja ne\u0161teto mo\u017enosti za komuniciranje, na spletu v vsakem trenutku lahko najdemo obliko dru\u017eenja, zabave ali sporazumevanja, ki nam ustreza: elektronsko po\u0161to, klepetalnice, sisteme za neposredno izmenjavo sporo\u010dil in v zadnjem \u010dasu vse bolj priljubljene bloge (spletne dnevnike).<\/p>\n

To je tako imenovani socialni vidik interneta; socializacija omogo\u010di navezovanje stikov z drugimi ljudmi, izmenjavo informacij, pomo\u010d, klepet in nabiranje razli\u010dnih izku\u0161enj, vse to pa utegne voditi v odvisnost.<\/p>\n

\u0160tevilni uporabniki interneta s spletnimi prijatelji razvijejo \u010dustvene vezi ter u\u017eivajo v vseh vidikih interneta, ki jim omogo\u010dajo sre\u010devanje, dru\u017eenje in izmenjavo idej v virtualnih skupnostih. Te skupnosti ponujajo pobeg iz resni\u010dnosti ter iskanje sredstev za zadovoljitev \u010dustvenih in psiholo\u0161kih potreb, ki so bolj intimne in manj ogro\u017eajo\u010de kot resni\u010dni medsebojni odnosi. Nekateri odvisniki od interneta oblikujejo tudi spletne osebnosti, prek katerih spreminjajo svojo identiteto in se pretvarjajo, da so nekdo drug.<\/p>\n

Splo\u0161na zasvojenost z digitalnimi tehnologijami in spletom zajema vsakodnevno brezciljno deskanje po spletu, pregledovanje elektronske po\u0161te, nenehno preverjanje sporo\u010dil in statusov na priljubljenih dru\u017eabnih omre\u017ejih, blogih, elektronskih \u010dasopisih, novicah ipd. \u010cas, pre\u017eivet na ra\u010dunalniku ali mobilnih napravah, povezanih v splet, se pove\u010duje in posameznik lahko le redko pojasni koristnost, dol\u017eino in vsebino aktivnosti. To ka\u017ee na izkrivljeno dojemanje \u010dasa. Kriterij za obstoj te\u017eav ni \u010das, pre\u017eivet online,<\/em> temve\u010d simptomi in posledice vidne v \u017eivljenju offline <\/em>(delo, odnosi, dru\u017eina, prosto\u010dasne dejavnosti …).<\/p>\n

Ve\u010dina uporabnikov dru\u017eabnih omre\u017eij ve, da spletna komunikacija ni nadomestek za komunikacijo iz o\u010di v o\u010di, vseeno pa je vse ve\u010d tistih, ki z uporabo dru\u017eabnih omre\u017eij pretiravajo. Na spletnih omre\u017ejih, kot so Facebook, MySpace, Twitter, Google+ … lahko uporabniki ves \u010das aktivno, \u0161e pogosteje pa pasivno, spremljajo statuse svojih prijateljev. Polovica vseh uporabnikov dru\u017eabnih omre\u017eij se v svoj profil pove\u017ee tudi sredi no\u010di. Kadar se posameznik za\u010dne zapirati vase, izgublja stik s seboj in bli\u017enjimi, je potrebno razmisliti o smislu tovrstnega po\u010detja. Negativne posledice se lahko ka\u017eejo tudi v manj\u0161i delovni u\u010dinkovitosti.<\/p>\n

Nakupovanje preko spleta je v porastu. Do za\u017eelenih izdelkov pridemo le s klikom, nakup je enostaven, prihranimo pa tudi pri \u010dasu. Te\u017eava nastane takrat, ko z nakupovanjem nadome\u0161\u010damo nekaj drugega, kadar nam nakupovanje pomeni odmik od te\u017eav in spro\u017ea pozitivna \u010dustva. Spletne dra\u017ebe, kot je denimo E-bay, so zelo privla\u010dne. Na portalu lahko najdemo skorajda vse in trenutki, ko neka stvar postane na\u0161a, so vznemirljivi, primerljivi z ob\u010dutkom zmage. Ta ob\u010dutek nas lahko zavede v kompulzivno nakupovanje. Posameznik, ki razvije odvisni\u0161ko nakupovalno navado, pogosto postane nemiren in verbalno agresiven. Posledice pa so ob\u010dutki ob\u017ealovanja, laganje bli\u017enjim, ogro\u017eanje odnosov in dela.<\/p>\n

GENERACIJA Y<\/strong><\/p>\n

Otroci in mladostniki imajo nove tehnologije v malem prstu. Pri tem se velikokrat ujamejo v pasti, iz katerih sami ne znajo ali ne zmorejo uiti. V mnogih primerih potrebujejo strokovno pomo\u010d in aktivno sodelovanje svojih najbli\u017ejih. Glede na vrsto in intenzivnost te\u017eav se odlo\u010damo med zahtevnej\u0161o in enostavnej\u0161o obliko programa.<\/p>\n

Program LogOut & ReStart<\/strong><\/p>\n

Program je namenjen otrokom in mladostnikom z izrazitej\u0161imi te\u017eavami. Obravnave potekajo enkrat tedensko, najmanj tri mesece. Priporo\u010dljiva je aktivna udele\u017eba star\u0161ev.<\/p>\n

Opozorilni znaki pri mladostnikih:<\/p>\n

\u2022 Izguba ob\u010dutka za \u010das.
\u2022 Opu\u0161\u010danje telesnih in dru\u017eabnih dejavnosti.
\u2022 Prehranjevanje za ra\u010dunalnikom.
\u2022 Nihanje razpolo\u017eenja (pozitivna \u010dustva online, negativna offline).
\u2022 Neupo\u0161tevanje dogovorov s star\u0161i o rabi interneta.
\u2022 Zanemarjanje \u0161olskih obveznosti.
\u2022 Pomanjkanje interesa za druge aktivnosti.
\u2022 Spremenjen spalni vzorec.<\/p>\n

Zasvojenost z ra\u010dunalni\u0161kimi igricami je motnja v vedenju, kjer se oseba omamlja z vedenjem in v svoje telo ne vna\u0161a nove substance. U\u010dinek pa je ne glede na to enak – vse svoje obna\u0161anje, \u017eelje in energijo posameznik usmeri zgolj k enemu cilju: priti do sredstva omame, v tem primeru do ra\u010dunalni\u0161ke igrice. Nevarnost zasvojenosti je velika predvsem zaradi dejstva, ker je nagrajevanje takoj\u0161nje – nagrada je takoj dosegljiva.<\/p>\n

ANTIVIRUS – GRADITEV KAKOVOSTNIH ODNOSOV<\/strong><\/p>\n

Vzroki za zasvojenost z ra\u010dunalni\u0161ko tehnologijo so pogosto v nefunkcionalnem delovanju dru\u017eine; neustrezni komunikaciji, odtujevanju, \u010dustveni rigidnosti itn.<\/p>\n

Torej te\u017enja \u00bbodsvojitve\u00ab ra\u010dunalni\u0161kih igric mora vsebovati zavedanje, da je to dolgotrajen proces, v katerem mora otrok\/mladostnik\/posameznik spremeniti sebe in svoje razmi\u0161ljanje na ta na\u010din, da bo probleme za\u010del re\u0161evati druga\u010de, na primer s konstruktivnim pogovorom.<\/p>\n

Od nezdru\u017eljivosti ciljev do osuplosti nad ravnodu\u0161jem<\/strong><\/p>\n

O konfliktu interesov, ki je eden najpomembnej\u0161ih dejavnikov za razredno delitev dru\u017ebe, in o tem, kako razbiti malodu\u0161je.<\/strong><\/p>\n

\u00a0Ni\u010d zunanjega nas ne more re\u0161iti. Le sami se bomo! Za to potrebujemo dru\u017ebeno dinamiko in njene procese.<\/em><\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Ne bi rada ravno tolkla po peklenskih vratih, a ne morem si kaj, da glede konfliktne perspektive dana\u0161nje sodobne dru\u017ebe ne bi podvomila o tem, da je pri stvarjenju \u010dloveka sodelovalo le eno bo\u017eanstvo, kajti ne verjamem, da bi en sam bog ustvaril bitje in mu dal \u0161e mo\u017enost misliti. Kmalu pa tudi sebi, takrat, ko je Adam vse izgubil, ne zaradi Eve, ampak zaradi jabolka. In spro\u017eil vrsto ukrepov bo\u017ejega srda.<\/strong><\/p>\n

Ta navzkri\u017eja v dana\u0161nji dru\u017ebi poznamo pod pojmom konflikt interesov, ki so eden najpomembnej\u0161ih dejavnikov za razredno delitev dru\u017ebe. Povedano druga\u010de: danes za izkori\u0161\u010danje in ohranjanje dru\u017ebenih privilegijev ni nujen le zasebni kapital, zadostuje \u017ee institucionalna avtoriteta, mo\u010d, ki jo daje pomemben polo\u017eaj. Dober primer (a ne primer dobre prakse) so tranzicijske dr\u017eave srednje in vzhodne Evrope v procesu osamosvojitve. Ta tranzicijada, katere postopki so, absurdno, legalni (in zakoniti), se dogaja \u0161e danes, po dobrih dveh desetletjih samostojnosti.<\/strong><\/p>\n

To me spominja na izjavo mojega klienta, ki mi je med terapijo na vpra\u0161anje, zakaj je ropal, odgovoril takole: \u00bbHja, odkar sem v srednji \u0161oli oropal trafiko, nisem ve\u010d nikoli brez denarja.\u00ab Razlika je le v tem, da je moj klient za svoja dejanja pla\u010dal z zaporom, gospodarski kriminalci pa se \u0161e naprej bogatijo, ker nikoli niso kon\u010dali v zaporu.<\/strong><\/p>\n

Pomembno je dodati, da pri lastni\u0161kih prevzemih ni pomemben le kapitalski konflikt interesov, so \u0161e vmesna nasprotja, na primer regionalna navzkri\u017eja, konflikti med proizvajalci in potro\u0161niki, konflikti med spoloma …, a vse dale\u010d preka\u0161a konflikt interesov med delom in kapitalom.\u00a0<\/strong><\/p>\n

Ciljna nasprotovanja<\/strong><\/p>\n

Rudarske stavke so bile vedno zgodovinsko prelomne, tisti skrajni ukrep, ki mu sledijo veliki dru\u017ebeni premiki. In simbolne \u2013 v po\u0161tenju, trdo\u017eivosti, tovari\u0161tvu in pogumu. O tem pri\u010da histori\u010dni upor rudarjev leta 1920 v rudniku Kreka, ki se je zgodil kot odgovor na nasilje oblasti nad vsesplo\u0161no stavkajo\u010dimi rudarji v BiH. V uporu je sodelovalo veliko slovenskih rudarjev; te je oblast kot odgovor na vstajo z dru\u017einami izselila iz dr\u017eavnih stanovanj in posku\u0161ala izgnati ter tako doma\u010de rudarje prisiliti k delu, a solidarni rudarji so se skupaj umaknili v mesto Husino in ustanovili stavkovni odbor. Upor je \u017eandarmerija krvavo zatrla, sodni procesi pa so dobili epohalni pomen, saj so obsojeni bili dele\u017eni podpore po vsej Evropi in oblast je bila primorana ubla\u017eiti sankcije ter ugoditi zahtevam rudarjev. Skratka, rudarji so vedno bili vzor po\u0161tenja.<\/p>\n

Leto\u0161nje leto so tudi pri nas zaznamovale rudarske stavke v rudnikih Trbovlje-Hrastnik in Velenje. Prvi so stavkali zoper zaprtje rudnika in posledi\u010dno zoper odpu\u0161\u010danje \u2013 to je po kon\u010danih pogajanjih kljub vsemu sledilo. Velenjski rudarji pa so se uprli zaradi neizpla\u010danih pla\u010d in kr\u0161enja kolektivne pogodbe, ki zagotavlja dogovorjeno vi\u0161ino dohodka, odvisno od cene premoga. Rudarji so pred dvema letoma privolili v petodstotno zni\u017eanje pla\u010d in to v dobri veri, da bodo svoji materi, kot je Holding Slovenskih elektrarn (HSE) v odnosu do Premogovnika Velenje poimenoval njen generalni direktor, pomagali zapolniti finan\u010dno luknjo. Vodstva HSE, Premogovnika Velenje in Termoelektrarne \u0160o\u0161tanj pa so odlo\u010dila, da HSE ni pogajalski partner, saj so predmet pogajanja tr\u017ena razmerja med prodajalcem in kupcem \u2013 premogovnikom in termoelektrarno.<\/strong><\/p>\n

Poleg navzkri\u017eja interesov lahko nenavadne pogajalske prijeme razumemo tudi v slogu starega latinskega pregovora: Ni kr\u010dmarja, ki ne bi znal ostri\u010di gosta<\/em>. Vodje tovrstnih pogajanj vedno ho\u010dejo ve\u010d kot le dogovor, ho\u010dejo moralno zmago, potrdilo o svoji po\u0161tenosti, zato o problematiki govorijo v nekak\u0161nem univerzalnem, globalizacijskem jeziku, celo tako, da so videti v polo\u017eaju \u0161ah-mat. Vendar niso, saj dobro vedo, da je za pogajanja potrebno zavla\u010devanje, medtem ko stavkajo\u010di pre\u017eivljajo negotov \u010das in jih je strah, da se bo zdaj zdaj vse skupaj kon\u010dalo s kompromisom \u2013 na njihov ra\u010dun.<\/strong><\/p>\n

Stavkajo\u010dim kot bonus za pogum pripada izvirni met kocke, vse drugo pa gre v prid vodstvu, ki ima mo\u010d. \u010ceprav je jasno, da bi morali obveljati zgolj pravi argumenti. A ta \u017eelja je le del\u010dek pogumne fantazije v objektivni stvarnosti delavskega razreda, kjer so dru\u017ebeni spodrsljaji najbolj vidni. Hkrati pa naznanjajo konfliktno perspektivo dru\u017ebe.<\/strong><\/p>\n

Osupli, ker nam je vseeno<\/strong><\/p>\n

Socialno gospodarstvo, ki ga poznamo tudi pod pojmom tretji sektor in predstavlja prostor nevladne, neprofitne dejavnosti, bi ljudem moralo vliti upanje, a mo\u010d politi\u010dnih lobijev oz. hobotnic, ki znajo iz\u017eeti vse pomanjkljivosti zakonodaje (na primer \u010drpanje sredstev za projekte, ki bi morali biti namenjeni le nevladnim organizacijam, pa niso), je tako velika, da nas, preden se sploh zganemo, br\u017e opozori, da sicer \u017eivimo v isti dr\u017eavi, a ne v istem svetu. In v kali zatre vse zamisli.<\/p>\n

Treba je omeniti dejstvo, da dr\u017eavljani trenutno nimamo oziroma ne vidimo vzornega voditelja. Manjka nam pokon\u010dni, moralni lik. To bi moral biti \u2013 \u017ee po funkciji \u2013 predsednik dr\u017eave, vendar ni, saj njegovo odlo\u010danje glede dr\u017eavotvornih postopkov in politi\u010dnega dogajanja dr\u017eavi bolj \u0161kodi kot koristi.\u00a0<\/strong><\/p>\n

Klene, na\u010delne dr\u017ee ne najdemo niti med drugimi pomembnimi eminencami, moralnost pa, tako v \u0161ir\u0161em kot v o\u017ejem smislu, dru\u017eba nujno potrebuje. Tudi zdaj, po volitvah, dr\u017eavljane vendarle preveva upanje, da bo \u0161el voz kon\u010dno le naprej, da teh novih obrazov v dr\u017eavnem zboru ne bo zapeljal tema\u010den \u0161arm ‘politikanstva’, ki se skriva za politi\u010dno funkcijo.<\/strong><\/p>\n

Vsi, ki smo volili, lahko vsaj upamo na to, v nasprotju s tistimi, ki so volitve ignorirali, saj je bila volilna udele\u017eba le nekaj \u010dez 50 odstotkov, kar nazorno ka\u017ee na brezbri\u017enost dr\u017eavljanov do politike, politikov. Kot da bi \u0161lo za osebno zamero, kar sicer ne presene\u010da glede na dvajsetletno politi\u010dno zgodovino sumljive narave.<\/strong><\/p>\n

Pa ne da bi z moralnim primanjkljajem \u017eeleli upravi\u010diti dru\u017ebeno malodu\u0161je, nasprotno, tudi sami smo zaradi lastnega malodu\u0161ja zaprepadeni. Z razlogom, saj je v psiholo\u0161kem smislu malodu\u0161je mazohisti\u010dno stanje duha. A osuplost nad tem, da ni\u010desar ne spremenimo, morda ti\u010di v Kafkovi misli: da je treba priti do to\u010dke, s katere ni vrnitve.<\/strong><\/p>\n

Ta korak bi morda za sabo pustil drasti\u010dne posledice, a bi nedvomno spro\u017eil val sprememb, po katerih kli\u010de dru\u017eba. Za spremembami pa stoji pripravljenost na aktivno delovanje.<\/strong><\/p>\n

Zavestna (pa tudi nezavedna) te\u017enja ljudi sloni na te\u017enji po izbolj\u0161anju \u017eivljenjske ravni, sploh tistih, ki \u017eivijo pod pragom rev\u0161\u010dine ali na njenem pragu; po statisti\u010dnih podatkih je teh pribli\u017eno 15 odstotkov. Prikrite rev\u0161\u010dine je, domnevamo, vsaj \u0161e enkrat ve\u010d, gre za rev\u0161\u010dino tistih, ki so, \u010deprav so na trgu dela, revni.<\/strong><\/p>\n

Na\u0161a obubo\u017eana dru\u017eba torej ne potrebuje politi\u010dnega prepri\u010devanja, niti nastopa\u0161kega prizadevanja delavskih voditeljev, niti prepri\u010devanja razumnikov \u2013 potrebuje lastno idejo, podprto z mnenji strokovnjakov, a izhajajo\u010do iz osebnih izku\u0161enj, saj nas te najbolj izu\u010dijo.<\/strong><\/p>\n

Modrec bi morda pripomnil, da starega volka vznemiri tudi vrabec, saj so empiri\u010dna stali\u0161\u010da najpomembnej\u0161i dejavnik pri sleherni usodni odlo\u010ditvi, a pomaga, \u010de se zavemo, da nas ni\u010d zunanjega ne more re\u0161iti. Le sami se bomo! Za to potrebujemo dru\u017ebeno dinamiko in njene procese.<\/strong><\/p>\n

Torej anonimnost ne sme biti na\u0161a prva obrambna linija, ampak novi vidiki re\u0161evanja dru\u017ebenih te\u017eav. In ozave\u0161\u010danje resni\u010dno prisotnih vidikov stvarnosti. Dejansko prisotnost resnice. Ki ni medla. Ob njej nas zaskeli, nato pa zmrazi. Potem se vname, a najprej v srcu.<\/strong><\/p>\n

VE\u010cNA LJUBIMCA ALI VAMPIRSKA LJUBEZEN<\/strong><\/p>\n

Ko je neodvisni ameri\u0161ki re\u017eiser Jim Jarmusch pisal scenarij za apokalipti\u010dni film Ve\u010dna ljubimca<\/em> in ga potem posnel, je imel v mislih dejstvo, da ko se bo svet kon\u010dal, bo zadnja pre\u017eivela le ljubezen. Razrasla se bo nad razpadajo\u010dim se svetom v vsej svoji tema\u010dnosti in skrivnostnosti, svojo veli\u010dastnost pa bo lahko prenesla v ve\u010dnost \u2026\u00a0 Na nami\u0161ljeni ravni, na mentalni to metamorfozo lahko ozna\u010dimo kot vampirsko ljubezensko zgodbo, kjer bole\u010de eroti\u010dno in krvavo – tudi \u010de v preneseni obliki, le tako lahko pre\u017eivi. Vampirska ljubezen<\/em> \u0161vedskega re\u017eiserja Tomasa Alfredsona je \u0161e en luciden vampirski film o ve\u010dnosti ljubezni<\/em>, le da je on dodal \u0161e eno raven \u2013 odziv na povsem \u010dlove\u0161ki strah pred Neznanim. Oba filma, \u017ee glede na \u017eanr, ohranjata arhetip nesmrtnosti in mogo\u010dnost mita. \u010ce torej \u017eeli \u010dlovek ljubiti ve\u010dno, se bo moral vampirizirati,<\/em> \u017eiveti pono\u010di in se hraniti s \u010dlove\u0161ko krvjo. Re\u010deno druga\u010de, ljubezen po verovanju nima cene, saj naj bi bila neprecenljiva \u2013 ne da se je izmeriti, pretehtati, odtehtati \u2026 Vendar tudi zadr\u017eati ne. Zato jo lahko umestimo v mit. To se da zlahka dojeti, te\u017eo problema pa ima vpra\u0161anje, od kod pride, zakaj in kako ljubezen nenadoma nastane \u2026 In ravno tako nenadoma izgine \u2026<\/strong><\/p>\n

Pu\u0161\u010dice hrepenenja<\/strong><\/p>\n

Pri dojetju si lahko pomagamo z nevrolo\u0161kimi procesi, ki povzro\u010dajo zaljubljenost\/ljubezen, pozneje pa trpljenje, da se bomo v bodo\u010de znali vsaj do neke mere izognili mu\u010dni sr\u010dni bole\u010dini, ki nepreklicno sledi, \u010de\/ko bomo zapu\u0161\u010deni, mi pa bomo \u0161e naprej hrepeneli po du\u0161i in telesu ljubljenega. Z razumevanjem vsaj preventivno ubla\u017eimo ta neusmiljeni strmoglav, saj je zelo pomembno tudi, kako pademo, kajti strmoglaviti ne smemo na vitalno stran, druga\u010de bomo ostali ohromljeni.<\/strong><\/p>\n

Biolo\u0161ka antropologinja Helen Fisher je z magnetno resonanco slikala in skenirala sre\u010dno in nesre\u010dno zaljubljene ljudi in znanstveno utemeljila intenzivne kemi\u010dne spremembe v delovanju mo\u017eganov v obdobju zaljubljenosti in\u00a0 ljubezni. Pri zaljubljenosti so aktivni predvsem mo\u017eganski predeli, ki so aktivni tudi pri zasvojenosti oz. odvisnosti; obsedenost z ljubljeno osebo je enaka tisti, ki jo imajo odvisni in zasvojeni s psihoaktivnimi snovmi. Zato se je iz nesre\u010dne zaljubljenosti\/ljubezni zelo te\u017eko izvle\u010di. Ljubezen vsebuje vrsto razli\u010dnih \u010dustev in je le ena od treh mo\u017eganskih povezav, ki so tesno povezane z reprodukcijo in odnosom do drugih. Povezave nastopijo\u00a0 v treh korakih; prva je spolna sla (povezana z reprodukcijo), druga je romanti\u010dno stanje vznesenosti (ko pozabimo na druge in se fokusiramo le na eno osebo), tretji mo\u017eganski sistem pa je navezanost na partnerja (ob\u010dutek miru in varnosti, ob\u010dutimo ga z nekom, ki ga dobro poznamo, kar naj bi bil predpogoj za uspe\u0161no vzgojo zdravih potomcev). Prvi simptomi zaljubljenosti nam sporo\u010dijo dramati\u010dno spremembo v na\u0161i zavesti; oseba, v katero smo zaljubljeni, postane sredi\u0161\u010de na\u0161ega sveta. Vse, kar zaljubljeni dobi od svoje ljubezni, se mu zdi dragoceno, ima zanj poseben pomen. Zapomni si sleherno stvar o tej osebi in\u00a0 v glavi\u00a0 sestavlja\u00a0 svojo zgodbo, \u010deprav se zaveda, da ni resni\u010dna, iluzijo po\u010dasi in jo ohranja \u017eivo. Tukaj je potrebno omeniti simptom obsesivne meditacije; zaljubljeni ne more prenehati misliti na osebo, v katero je zaljubljen, teh misli preprosto ne more spraviti iz glave. Miselno in somatsko se v njem prelivajo intenzivna \u010dustva in ko vidi osebo, ki je sredi\u0161\u010de njegovega sveta, za\u010duti plamen v srcu ali metulj\u010dke v trebuhu, drgetanje ko\u017ee, mehka kolena, celo omotico. Takrat ima ogromno energije in njegovo razpolo\u017eenje mo\u010dno niha; vesel je, \u017ealosten, ljubosumen, bedi vso no\u010d, ne more jesti ipd. Torej lahko sklenemo \u2013 romanti\u010dna ljubezen pomeni nenehno \u017eeljo. Kajti zaljubljeni neprestano i\u0161\u010de dokaze, ali ga tisti drugi ljubi, ga pozorno opazuje, prebira skrivna sporo\u010dila, ki mu jih ljubljeni nevede s svojim vedenjem po\u0161ilja, prou\u010duje ga do najmanj\u0161e podrobnosti, vse iz razloga potrditve svoje ljubezni. \u010cetudi vse pri\u010da o tem, da mu ljubezen ne bo vrnjena, \u0161e vedno upa. Za vso ljubezensko magijo pa je kriva kemija, ki je v \u010dasu zaljubljenosti v na\u0161ih mo\u017eganih posebno aktivna; in sicer gre za pove\u010dan dopamin (eden od hormonov, ki vplivajo na na\u0161e razpolo\u017eenje), ki na\u0161o pozornost usmeri na partnerja in skupaj\u00a0 s serotoninom ustvarja metulj\u010dke v trebuhu<\/em>. Torej je dopamin glavni napoj, ki nas motivira, da se katapultiramo proti cilju. Ljubezenska ekstati\u010dnost, pove\u010dana energija, izguba apetita, razbijanje srca, \u017eiv\u010dnost … so stanja, povezana z norepinefrinom, ki pa nastane iz dopamina. Ta kemi\u010dna snov je povezana tudi s pove\u010dano sposobnostjo pomnjenja, zato se zaljubljeni zelo dobro spominja vseh podrobnosti o svojem najdra\u017ejem. Vse te lastnosti pa povzro\u010dajo pomanjkanje serotonina, ki ga na primer primanjkuje ljudem z obsesivno-kompulzivno motnjo in lahko pri zaljubljenih povzro\u010di obsesivna stanja. Razli\u010dne ravni ljubezni aktivirajo razli\u010dne predele mo\u017eganov in poznajo svoje kemi\u010dne eksplozije. \u010ce povzamemo po darwinovsko; ljubezenska ekstati\u010dnost je tukaj zato, da \u010dlovek najde svojega partnerja, se nanj nave\u017ee in z njim vzgoji potomce. Narava je namre\u010d zelo konservativna, \u010de nekaj dobro oblikuje, to obdr\u017ei \u2013 in zaljubljenost\/ljubezen ji o\u010ditno ustrezata do mere, da ju je treba ohraniti.<\/strong><\/p>\n

Napisala:\u00a0 Dr. Zuzanna Govednik Kraskova<\/p>\n

Zaupljiv pogovor z obsojencem<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Namen vsake totalitarne ustanove je prevzgoja oz. resocializacija, ne glede na starost oseb, ki so vklju\u010deni v prevzgojni sistem. Zavodi za mladoletne osebe sicer imajo milej\u0161e pristope, saj mladoletne osebe nimajo \u0161e do popolnosti razvitega abstraktnega razmi\u0161ljanja in se v prevzgojnem zavodu\u00a0 poleg soo\u010danjem s kaznivim dejanjem u\u010dijo tudi ve\u0161\u010din socializacije nasploh. Druga\u010de je z odraslimi obsojenci, ki so za kaznivo dejanje brezpogojno odgovorni, ti se soo\u010dajo s krivdo u\u010dijo se jo sprejeti in na\u010drtovati druga\u010dno, dru\u017ebi koristno\u00a0 \u017eivljenje po odpustu. V primeru, \u010de je njihova kazen kratkoro\u010dna. Obsojenci z dolgoletno zaporno kaznijo pa se morajo naravnati na druga\u010den na\u010din resocializacije; navaditi se morajo na \u017eivljenje v zaporu, morajo ga znati sprejeti in \u010das pre\u017eiveti koristno in kreativno, z zastavljenimi kratkimi cilji. Tak\u0161en je primer obsojenca, ki je prestajal dolgoro\u010dno zaporno kazen, brez mo\u017enosti pred\u010dasnega odpusta pa vendar je na\u0161el cilj in motivacijo za delovanje v \u00a0prid sebi in ravno tako ustanovi. Potrebno je dodati, da je bil za kaznivo dejanje obsojen le s posrednimi dokazi, zato krivde ni priznal, kajti kot pravi, je bil potem naklju\u010dnih okoli\u0161\u010din vpleten v hudo kaznivo dejanje, saj niti ni vedel za naklep sodelujo\u010dih pri zlo\u010dinu. Kakorkoli \u017ee je svojo vpletenost drago pla\u010dal, a jo je znal obrniti v pozitivno naravnanost. V zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) je pre\u017eivel dvajset let, v tem \u010dasu se je vklju\u010dil v izobra\u017eevanje in ga uspe\u0161no zaklju\u010dil, medtem pa je ves \u010das v sebi iskal kreativne vidike in nagibe, ki bi jih v zaprtem prostoru lahko razvil. Nekega dne se je odlo\u010dil, da bo poskusil pisat o svojem prej\u0161njem \u017eivljenju in \u017eivljenju v zaporu. Knjigo je s pomo\u010djo sponzorjev tudi izdal, saj so v uredni\u0161tvu zalo\u017ebe ugotovili, da ima ta obsojenec dar za pisanje. Vendar se ni kon\u010dalo\u00a0 le pri eni knjigi, pisal je naprej in objavljal, lotil pa se je tudi drugih kreativnih dejavnosti, ki so na voljo v zavodu, kot so razli\u010dne ro\u010dne spretnosti, slikanje ipd. V tem \u010dasu je pogosto razmi\u0161ljal, koliko knjig bo napisal in kaj bo vse ustvaril, ko bo odpu\u0161\u010den, v glavi je do potankosti izdelal na\u010drt, kako bo potoval po dr\u017eavi in promoviral knjige kot primer dobre prakse iz zaporni\u0161kega \u017eivljenja. Vendar se to ni zgodilo. Po odpustu je hudo zbolel, zdravljenje pa je terjalo nekaj let \u010dasa in okrevanja. Ne le zdravstveni negi ampak tudi njegovemu trdemu in odlo\u010dnemu zna\u010daju, se je uspe\u0161no pozdravil, \u0161e okreva in morda zato vneme do pisanja trenutno ne \u010duti, pri\u0161el pa je na odli\u010dno idejo, da bo v skupinah samopomo\u010di s svojimi izku\u0161njami in na\u010dinom prestajanja kazni pomagala drugim, kako svojcem zaprtih tako tudi nekdanjim obsojencem, predvsem povratnikom. Izjemna oseba in izjemen pristop do kaznovanja, sprejemanja in darovanja ter do \u017eivljenja nasploh. Njegova naravnanost da misliti \u2026<\/strong><\/p>\n

Zaporni\u0161ki pobeg \u2013\u00a0 tendenca obsojencev<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/p>\n

Pred kratkim je Slovenijo doletela novica o pobegu dveh zapornikov iz tehni\u010dno varno zgrajenega zapora. Eden od pobeglih zapornikov je pobeg na spletnih omre\u017ejih tudi opisal, in sicer, prikazal ga je tako, da se\u00a0 pobeg iz zapora ne zdi ni\u010d te\u017ekega oz. zahtevnega. Skozi zgodovino zaporske zgodovine pri nas in po svetu nasploh, odkar so zavodi za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) del kazenske zakonodaje, se pravi, odkar je kaznovanje sistemsko urejeno, je pri obsojencih prisotna te\u017enja, \u017eelja po pobegu. Pobeg torej v \u0161ir\u0161em smislu predstavlja\u00a0 izziv, neke vrste ma\u0161\u010devanja sistemu, v o\u017ejem smislu pa poleg \u017eelje po za obsojenca pobeg pomeni dokazovanje, nadvlado, vi\u0161jo inteligenco, iznajdljivost in tudi ma\u0161\u010devanje zaporni\u0161kemu osebju. Glede na statisti\u010dne podatke je v zaporih zaprtih pribli\u017eno 50 odstotkov oseb, ki so se z zlo\u010dinom sre\u010dali nehote, prilo\u017enostno ali po nesre\u010di, se pravi zaradi neugodnih okoli\u0161\u010din (v to skupino sodijo, prometni in gospodarski kriminal, uboji po nesre\u010di itn.), te osebe nimajo diagnostike, ki bi potrjevala njihovo disocialnost, zato tudi ne razmi\u0161ljajo o pobegu kot dokazovanju, nadzoru ali spretnosti . V drugo, diagnosticirano skupino (v najve\u010d primerih gre za psihopatijo in sociopatijo) pa sodijo osebe, ki se s kriminalno dejavnostjo ukvarjajo poklicno, ti posamezniki so \u017ee v otro\u0161tvu in mladosti kazali znake asocialnega in nasilnega vedenja, na kar je v veliki meri vplivalo primarno in sekundarno oz. socialno okolje, kjer ni bilo mo\u017enosti za razvoj zdravih, socialnih ve\u0161\u010din. Zato za tistih pribli\u017eno 50 odstotkov obsojencev zapor kot totalitarna ustanova ne predstavlja posebne ovire pri nadaljnjem kriminalnem delovanju, saj je najve\u010d povratnikov iz te skupine. Disocialnost ima posebno \u00bbprednost\u00ab, ki jo tovrstni obsojenci s pridom izkori\u0161\u010dajo, to pa je\u00a0 visok inteligen\u010dni koli\u010dnik. Ne presene\u010da torej, da jim tu in tam uspe izpeljati pobeg na nenavaden, spreten, celo kreativen na\u010din. Obstaja pa tudi tretja skupina, statisti\u010dno nedokazljiva \u2013 to pa so osebe, ki so obsojene po krivici, ki resni\u010dno niso storili kaznivega dejanja, \u010deprav tega niso mogli dokazati. Tisti zaporniki, ki sicer obi\u010dajno niso diagnosticirani, imajo celo nekak\u0161no \u00bbpravico\u00ab razmi\u0161ljati in planirati, da bi pobegnili. Jaz bi …<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eave z najhuj\u0161im zaporni\u0161kim re\u017eimom \u2013 Sirija<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/p>\n

Zavodi za prestajanje kazni zapora kot totalitarne ustanove imajo \u017ee po svoji naravi strah vzbujajo\u010do konotacijo, saj so namenjeni kaznovanju za storjena kriminalna dejanja. Tako je v dr\u017eavah, kjer vlada mir, na vojnih podro\u010djih pa ima zapor \u0161e bolj zlove\u0161\u010di sloves, saj je zaradi izrednih razmer v dr\u017eavi, ki je v vojni, tudi zaporni\u0161ki red druga\u010den, se pravi, bolj tog in bolj brutalen. Nikoli v \u010dlove\u0161ki zgodovini ni bilo toliko vojnih \u017eari\u0161\u010d (naj bi jih trenutno bilo okoli 264), to pa lahko pripi\u0161emo tudi demografskemu u\u010dinku, kajti na planetu trenutno \u017eivi okoli 9 milijard ljudi), ki jih je potrebno nahraniti, boj za pre\u017eivetje, kije povsem naravni vzgib in poleg politi\u010dnih interesov visoko razvitih dr\u017eav, vzrok spopadov in vojn. Zaporni\u0161ki sistem pa mora delovati tudi v vojnih okoli\u0161\u010dinah, re\u017eim voja\u0161kih zaporov pa se razlikuje od zaporskega delovanja v miru. Voja\u0161ki zapor Tadmor v Siriji je med vsemi do sedaj prikazanimi zapori v rubriki Izza re\u0161etk<\/em> najhuj\u0161i. Zapor je 2001 leta zaprli in ujetnike premestili v druge sirske zapore, ki se po metodah \u00bbresocializacije\u00ab bistveno ne razlikujeojod Tadmora. Tudi v \u010dasu, ko Sirija ni bila v vojni je slovel po grozljivem mu\u010denju in usmrtitvah zapornikov, ki so bili in so absolutno brez pravic. Znan je podatek, da so v tem zaporu leta 1980 komandosi nemilostno postrelili ali z mu\u010denjem ubili ve\u010d kot 1000 zapornikov. Za mu\u010denje zapornikov, ne glede na dejstvo ali so pravnomo\u010dno obsojeni ali v postopku ugotavljanja krivde, se pravi ne glede na to ali so krivi ali nedol\u017eni, so tam uporabljali srednjeve\u0161ke metode, na primer, zapornike oz. ujetnike so prebi\u010dali do smrti, razsekali so jih s sekirami, ali privezali z vrvmi in jih vlekli do smrti. Iz tega je sklepati, da so vse metode v voja\u0161kih zaporih v \u010dasu vojnega stanja dovoljene, v slogu cilj ne izbira sredstva, a zastavlja se vpra\u0161anje, kak\u0161no zaporni\u0161ko osebje oz. kak\u0161ni ljudje lahko izvajajo tak\u0161ne kazni, razen tak\u0161nih, ki so \u017ee sami raz\u010dlove\u010deni, kajti politi\u010dni re\u017eimi dr\u017eav Bli\u017enjega vzhoda ima posebne tehnike urjenja dr\u017eavnih uslu\u017ebencev. Zato bo glede premisleka primerna misel G.C. Junga\u2013 mu\u010deni postanejo mu\u010ditelji<\/em> \u2026<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eave z najhuj\u0161im zaporni\u0161kim re\u017eimom \u2013 Brazilija<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Kazenska zakonodaja je za izvajanje kazni zapora poglavitnega pomena, kajti kazenske dolo\u010dbe se lahko izvajajo le, \u010de so sistemsko podprte. V nasprotnem primeru so zavodi za izvr\u0161evanje kazni zapora nekako prepu\u0161\u010deni sami sebi in v ustanovi prevlada anarhija oz. premo\u010d zaprtih obsojencev. Ju\u017enoameri\u0161ke dr\u017eave so znane po pridelavi opiatov, na gospodarski ravni v zdravstvene namene, vendar iz vidika sive ekonomije so te dr\u017eave vodilne v tihotapljenju mamil. Kar morda niti ni tako presenetljivo, saj se ve\u010dina dr\u017eav Ju\u017ene Amerike popada z rev\u0161\u010dino, korupcijo in nestabilnimi vladami, ki imajo za posledico dr\u017eavne udare, ustanavljanje paravoja\u0161kih enot, te pa vladajo po svojih pravilih. Zaradi politi\u010dne nestabilnosti je trg dela\u00a0 negotov, brezposelnost in posledi\u010dno kriminal sta visoka, kazenska zakonodaja pa ni optimalno urejena oz. dr\u017eava je nemo\u010dna glede kazenskih sankcij in tudi enormnega nara\u0161\u010danja\u00a0 kriminalitete, kar se odra\u017ea tudi v zavodih za prestajanje kazni zapora. Tak\u0161en je bil zapor Carandiru v Braziliji, ki je bil eden najve\u010djih v dr\u017eavi \u2013 ko je bil na vrhuncu je v njem prebivalo tudi do 8000 obsojencev. V tem zaporu pazniki, k jih je bilo premalo, skoraj niso imeli nadzora nad obsojenci, kar je pogosto pripeljalo do uporov zapornikov in\u00a0 medsebojnih obra\u010dunavanj,\u00a0 kajti oro\u017eja v ta zapor ni bilo te\u017eko pretihotapiti. Znan je strelski obra\u010dun iz leta 1992, med katerim je bilo ubitih ve\u010d kot sto zapornikov. Higienske razmere so bile katastrofalne, vsak peti obsojenec je bil oku\u017een z virusom HIV, zaradi nezadostne zdravstvene podpore s strani dr\u017eave, zaporniki pogosto med operacijskim posegom niso dobili anestezije, kar je pripeljalo do nadaljnjih zdravstvenih zapletov, tudi smrti. Zapor so leta so 2002 poru\u0161ili, zapornike pa premestili v druge zapore, ki se po zaporni\u0161kih pravilih <\/em>bistveno ne razlikujejo od Carandiruja \u2026 \u00a0<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eave z najhuj\u0161im zaporni\u0161kim re\u017eimom – Kenija<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

V zavodih za prestajanje kazni zapora je cilj resocializacija zaprtih oseb, v smislu u\u010denja socialnih ve\u0161\u010din, s katerimi bi obsojenci po odslu\u017eeni zaporni kazni na prostosti prispevali dru\u017ebi. Vendar se prevzgoja oz. na\u010din preoblikovanja osebnosti obsojenih od dr\u017eave do dr\u017eave razlikuje. V Afriki, kjer veliko ve\u010dino dr\u017eav pesti brezposelnost, rev\u0161\u010dina lakota, nizka gospodarska rast, korupcija na vseh nivojih oblasti in posledi\u010dno anarhija, dr\u017eavni udari in ustanavljanje paravoja\u0161kih enot, ki obvladujejo dolo\u010dene teritorije dr\u017eave izven pooblastil in zakonodajnih zapovedi, so temu primerno naravnani tudi zaporni\u0161ki re\u017eimi. Zapor v Nairobiju v Keniji je eden tistih zaporov, kjer so zaporniki popolnoma brez vsega. Zapor je zaradi\u00a0 onemogo\u010danja pobegov zgrajen v obliki labirinta. Poleg ekstremne prenaseljenosti (npr. zaporniki s kraj\u0161o zaporno kaznijo bivajo v sobah za 50 oseb, v njih pa se jih gnete tudi do 350).\u00a0 V tem zaporu obsojenci nimajo niti osnovnih potreb\u0161\u010din, na primer, nimajo svojih le\u017ei\u0161\u010d oz. \u017eimnic, nimajo zaporni\u0161kih obla\u010dil, zdravstvene oskrbe prakti\u010dno ni, zaradi tega je tam\u00a0 smrtnost na letni ravni ena najvi\u0161jih. Zaradi ekstremnih vro\u010din se zaporniki nenehno potijo, dehidrirajo in obolevajo. Nasilje, zlorabe in obra\u010duni med zaporniki pa so vsakdanji pojav, smrti, ki se v tak\u0161nih primerih zgodijo pa se ne raziskuje niti zakonsko oz. kazensko ne preganjajo. \u010clove\u0161ko \u017eivljenje torej nima nikakr\u0161ne vrednosti. Kar pa najbolj zaznamuje zapornike in je najhuj\u0161a lastnost tega zapora je ne\u010disto\u010da, ki ima za posledic grozljive \u017eivljenjske razmere, v katerih pre\u017eivijo le najbolj utrjeni. Zapor je valilnica razli\u010dnih bolezni, pogosto nalezljivih, ki jih z okornim zdravstvenim pristopom le ste\u017eka zajezijo. \u010ce vzamemo v obzir, da Kenija sodi med bolj razvite in gospodarsko relativno stabilne afri\u0161ke dr\u017eave, si razmere v zaporih v manj razvitih in obubo\u017eanih afri\u0161kih dr\u017eav raje ne \u017eelimo predstavljati \u2026<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eave z najhuj\u0161im zaporni\u0161kim re\u017eimom – Tur\u010dija<\/strong><\/p>\n

\u00a0Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Pojem prevzgoje oziroma resocializacije, ki je tudi namen ustanavljanja zavodov za prestajanje kazni zapora\u00a0 ima od dr\u017eave do dr\u017eave razli\u010dno obrazlo\u017eitev in atribucije za kaznovanje obsojenih oseb. Tur\u010dija na primer, je ena od dr\u017eav s skrajnje brutalnim na\u010dinom kaznovanja \u017ee zaprtih oseb. V zaporu Diyarbakir ne pesti zapornike le prostorska stiska; to je zapor, kjer so zaprti tudi otroci, ki prestajajo dosmrtno kazen. O pravicah teh otrok ni mogo\u010de govoriti, po tur\u0161ki zakonodaji so ti otroci zaprti kot odrasli in s tem dejstvom izgubijo vsak privilegij, ki bi otroku kot psihosocialnemu bitju, ki je \u0161e v razvoju, pripada.\u00a0 O higienskih razmerah v tem primeru ne moremo govoriti, kajti ustanova je zgrajena na mo\u010dvirnem obmo\u010dju in so nekateri prostori in hodniki nenehno poplavljeni. Zna\u010dilnost tega zapora je tudi v tem, da so tam zaprti tudi politi\u010dni zaporniki, ki niso dele\u017eni niti minimalnih \u010dlovekovih pravic; tem obsojencem so prepovedani obiski, zdravstvena oskrba in \u0161portne aktivnosti, pogosto so izpostavljeni mu\u010denju, kajti ta zapor slovi tudi po najbolj brutalnih zaporni\u0161kih paznikih, nasilje nad obsojenci pa jim dovoljuje kazenska zakonodaja oz. sistemska ureditev, po kateri je dolo\u010deno, da so zaporniki osebe, ki so s storjenim kaznivim dejanjem izgubili vse \u010dloveku pripadajo\u010de pravice. \u010ce vzamemo v obzir, da je Tur\u010dija sekularna dr\u017eava in se tam v zaporu znajde\u0161 tudi \u017ee zato, \u010de si oblastem sumljiv, ni te\u017eko sklepati, koliko obsojencev prestaja zaporno kazen po krivici, natan\u010dno, zaradi politi\u010dnih konstruktov. Poleg krutega mu\u010denja, na primer, vsakega novega zapornika najprej do nezavesti pretepejo, potem pa pustijo za nekaj ur le\u017eati v banji, napolnjeni z iztrebki. Iz ustanove prihajajo tudi grozna poro\u010dila o posilstvih in spolnemu zlorabljanju. Iz tega zapora je prakti\u010dno nemogo\u010de zbe\u017eati, kajti pazniki ob najmanj\u0161em sumu o pobegu ali ob presoji, da se zaporniki ne vedejo primerno, nadnje spustijo izurjene pse, da jih grizejo. Zaradi strukture in na\u010dina delovanja zapora Diyabakir ni presenetljivo, da je tam smrtnost (samomori, uboji, umori), gledano iz vidika svetovnega merila, ena najvi\u0161jih. \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eave z najhuj\u0161im zaporni\u0161kim re\u017eimom \u2013 Francija<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Zapor naj bi obsojence na novo socializiral, tako, da bi po odpustu delali v dobrobit dru\u017ebe. Vendar je veliko primerov, ko obsojeni po odslu\u017eeni kazni uberejo enako pot, ki so jo bili vajeni pred slu\u017eenjem kazni. Pri tem gre za disocialne osebnosti (kamor sodita psihopatija in sociopatija), ki so na bazi\u010dni \u010dustveni ravni po\u0161kodovani in so nezmo\u017eni empatije. Toda, \u010de v zavod za prestajanje kazni prispejo osebe, ki nimajo lastnosti disociativnosti, kaznivo dejanje pa so storili naklju\u010dno, po nesre\u010di ali nehote (npr. obsojenci, zaprti zaradi prometnih nesre\u010d ali \u010de se je kriminalno dejanje zgodilo nenaklepno, ipd.), tak\u0161ne osebe\u00a0 v zaporu skorajda nimajo mo\u017enosti resocializacije, niti pre\u017eivetja. Zapor La Sante v Parizu je eden tistih zaporov, ki slovi po najve\u010djem \u0161tevilu samomorov, na leto jih je tudi \u010dez 100. Zaporniki imajo mo\u017enost pre\u017eivetja izven celice le do 4 ure, kar nikakor ne ustreza vidiku resocializacije, zato se temu primerno v tem prostem \u010dasu dogajajo nasilje in brutalno obra\u010dunavanje med obsojenci. Dostop do kopalnice pa je mo\u017een le dvakrat na teden, \u00a0bolni obsojenci, niso dele\u017eni primerne nege, denimo, bolniki s plju\u010dnimi boleznimi so nastanjeni v neprimernih celicah, re\u017eim v zaporu nasploh je krut in obsojencem nenaklonjen, primer; dovoljeno je kaznovanje obsojenca z odtegljajem vode, kar lahko poleg dehidracije, povzro\u010di razli\u010dne du\u0161evne te\u017eave, v obliki du\u0161evnih motenj, kot je depresija, anksioznost ipd., saj so elektrociti, ki jih dobimo z vodo prvenstvenega pomena za delovanje organizma. Statisti\u010dni podatki ka\u017eejo na enormno koli\u010dino zbeganih obsojencev, kar v ekstremnem primeru pripelje do samodestruktivnosti. \u010ce pa vzamemo v obzir, da je bil obsojenec obsojen po krivici, ne presene\u010da visoko \u0161tevilo samomorov.<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eave z najhuj\u0161im zaporni\u0161kim re\u017eimom \u2013 Guantanamo – Kuba<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Da bi se izognile kriminaliteti, nanjo vplivali in jo zmanj\u0161evali dr\u017eave oblikujejo kazensko zakonodajo na podlagi vladajo\u010dega sistema oz. glede na dru\u017ebeno ureditev: sekularne dr\u017eave in dr\u017eave z absolutisti\u010dnim vladajo\u010dim sistemom imajo temu primerno izoblikovano kazensko zakonodajo. Zato zapor Guantanamo, ki je pod pristojnostjo Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, nahaja pa se na teritoriju Kube, predstavlja izjemo, saj v ZDA vlada demokrati\u010dna dru\u017ebena ureditev, a glede na polo\u017eaj zapora (ki ni na tleh ZDA), je Guantanamo totalitarna ustanova, kjer so zaprti zaprte osebe brez obsodbe. Je eden najbolj znanih zaporov na svetu,\u00a0 z najbolj okrutnimi mu\u010denji, in zapor z najbolj nasprotujo\u010dimi sankcijami glede temeljnih \u010dlovekovih pravic. Zaporniki so tudi nekaj mesecev zaprti v kletkah, na dvori\u0161\u010du ustanove, izpostavljeni so javnemu sramotenju in mu\u010denju, na obsodbo pa \u010dakajo\u00a0 tudi desetletja. Obsodba je v najbolj pogostih primerih bremenilna, ne glede na subjektivne dokaze, zato je iz tega zapora prakti\u010dno nemogo\u010de priti \u017eiv, ve\u010dina zapornikov torej prestaja dosmrtno kazen; ve\u010dino po letih presojanja pa obsodijo na smrtno kazen, pod pretvezo \u00bbsodelovanja pri teroristi\u010dnih napadih\u00ab ali simpatiziranje z zloglasnimi teroristi\u010dnimi skupinami. Zapor je ustanovljen po 1. septembru 2001 leta, natan\u010dno, po teroristi\u010dnem napadu na ZDA (na World center v New Yorku), v ta napad pa veliko ljudi, vklju\u010dno z\u00a0 voja\u0161kimi analitiki dvomi, ki ponujajo ne\u0161teto dokazov o teoriji zarote, da je \u0161lo za iskanje vzroka za napad na Iran. Torej zapor Guantanamo ima status voja\u0161kega zapora, ki se ne meni za splo\u0161na in osnovna eti\u010dna merila, ki veljajo v vojnih razmerah; da je potrebno z ujetniki ravnati \u010dlove\u0161ko, jim po\u0161teno soditi, brez konstruktov in raz\u010dlove\u010denja.<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eave z najhuj\u0161im zaporni\u0161kim re\u017eimom \u2013 Venezuela<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) \u017ee kot totalitarna ustanova zbuja v ljudeh strah in neke vrste strahospo\u0161tovanja. Ta vidik dojemanja slu\u017ei svojemu namenu \u017ee s tem, da je zaporniku \u017eivljenjski prostor dolo\u010den oz. strnjen, gibanje pa skrajnje omejeno, kar ne sovpada s \u010dlovekovo te\u017enjo po svobodi.\u00a0 Zaradi tega paradoksa se dr\u017eavljani \u017ee podzavestno izogibajo kaznivemu dejanja, kar je pravzaprav tudi smoter totalitarnih ustanov. Pri nas v Sloveniji je sistemsko urejeno tudi za pravice zaprtih oseb, ki jih nedvomno imajo, vendar se ta na\u010dela pogosto razlikujejo in so v vsaki dr\u017eavi prilagojena dr\u017eavni ureditvi. Nekateri ju\u017enoameri\u0161ki zapori tako slovijo po anarhi\u010dni kazenski politiki, ki ni sicer sistemsko dolo\u010dena, a glede na prostorsko stisko, s katero se te dr\u017eave z visoko stopnjo kriminalitete spopadajo, se je menda re\u0161itev ponudila sama. V Venezueli na primer, v zaporu La Sabaneta se jih na prostoru, dolo\u010denem\u00a0 za 15000 zapornikov gnete tudi do 30000. Varovanje obsojencev je zaradi omejenega \u0161tevila varnostnikov v tak\u0161nem primeru, milo re\u010deno, pomanjkljivo; konkretno, 150 obsojenih oseb varuje oz. zanje skrbi en paznik. Zato se je v ustanovi razvila posebna hierarhija med samimi zaporniki; premo\u017enej\u0161i si lahko kupijo bolj\u0161o celico, tudi dve, \u010de so na vrhu hierarhi\u010dne lestvice in jo potrebuje za svoje, denimo jim, podrejene. Zaradi skupin, najpogosteje pa pripadnosti razli\u010dnim tolpam (saj se zaprti obsojenci, ki pripadajo isti tolpi v zaporu dru\u017eijo \u0161e bolj), \u017eivljenje v tem zaporu skorajda nima cene; saj pripadniki tolp med seboj re\u0161ujejo probleme, najpogosteje z umori, pohabljanjem, krutim pretepanjem ipd. \u010ce pa te ne ubijejo v spopadu, zelo velika verjetnost je, da umre\u0161 od kolere (letno umre za to boleznijo \u010dez 100 zapornikov), ki, z manj\u0161imi zajezitvami, razsaja v ustanovi, kajti kakovost prehrane in higienske razmere so na najni\u017eji mo\u017eni stopnji; \u010de so zaporniki, tisti v nekak\u0161nem odprtem re\u017eimu (obi\u010dajno so to obsojenci s kraj\u0161o zaporno kaznijo, ker niso storili najhuj\u0161ega kaznivega dejanja, kot je umor, poskus umora in oboro\u017een rop),\u00a0 prisiljeni spati na tleh po hodnikih, pravih kopalnic in strani\u0161\u010d ni (izlo\u010danje se opravila v vre\u010dko), tak\u0161ni pogoji so torej optimalni za nastanek nalezljivih bolezni, ki jih pod tak\u0161nimi pogoji \u00a0ne bo mogo\u010de povsem zajeziti. \u00a0\u010ce torej, tako od dale\u010d, primerjamo na\u0161e zapore z omenjenim, ne moremo druga\u010de, kot da se nam utrne misel, da na\u0161i obsojenci gredo v zapor pravzaprav na premislek (kot radi re\u010demo, na prisilni dopust ali po\u010ditek. \u00a0Zanimivo je torej vpra\u0161anje, zakaj potem iz zapora be\u017eijo \u2026<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eave z najhuj\u0161im zaporni\u0161kim re\u017eimom – ZDA<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Kazenska zakonodaja je glede na svetovne smernice razli\u010dna in odvisna od politi\u010dnega re\u017eima posamezne dr\u017eave. V rubriki Izza re\u0161etk<\/em> bodo v naslednjih \u0161tevilkah predstavljene dr\u017eave z najhuj\u0161im zaporni\u0161kim re\u017eimom. Danes bo to zapor v Kaliforniji (ZDA). Pogosto se zgodi, da zapori, ki so nastali oziroma zgrajeni stoletja nazaj implicitno vplivajo na odlo\u010ditve kazenskih organov in v tak\u0161nih zaporih \u0161e danes prestajajo kazen obsojenci, ki so obsojeni za kazniva dejanja, ki se v teh totalitarnih ustanovah\u00a0 tradicionalna in tipi\u010dna. Tak\u0161en je primer kalifornijskega zapora San Quetin., kjer prestajajo kazen najhuj\u0161i posiljevalci in morilci, \u0161tevilo zaprtih ni veliko, oscilira okoli \u0161tevilke 700. Ti obsojenci (v veliki ve\u010dini) \u010dakajo na usmrtitev. V preteklosti so smrtno kazen izvajali v plinski celici, danes pa to storijo z injekcijo, kar je \u017ee nekaj \u010dasa zelo sporno, saj je nekaj obsojencev zaradi po\u010dasnosti delovanja smrtonosnega koktajla, kjer je najusodnej\u0161a sestavina kalij klorid, ki ustavi bitje srca, med dolgotrajnim umiranjem zelo trpelo, zato i\u0161\u010dejo bolj ustrezne solucije oz. sistemske re\u0161itve. Ko sem med gostujo\u010dim predavanjem v ZDA sem obiskala ali se seznanila z delovanjem nekaj zaporov, sem ta zapor \u2013 \u010de bi na lestvico rigoroznosti izumila lestvico – o\u0161tevil\u010dila s \u0161tevilko deset. Kajti dinamika in struktura dela v ustanovi zahteva in terja od zaposlenih visoko profesionalnost na\u00a0 vseh podro\u010djih, saj je obsojence potrebno nekako pripraviti na dan usmrtitve, opremiti jih je potrebno s stabilnim du\u0161evnim stanjem in psihosocialnimi vidiki v smislu uporabe \u010dasa, ki je obsojenemu ostal \u0161e na razpolago. Nedvomno zahtevno in odgovorno delo za zaposlene, ki sami niso dovolj ali sploh niso opremljeni z ve\u0161\u010dinami empatije, ki je bistvena lastnost, potrebna, da vsak dan sobiva\u0161 z zaprto in na smrt obsojeno osebo. \u017de omenjeno dejstvo je dovolj obremenjujo\u010d za strokovno osebje v zaporu, sledijo pa jim druga ni\u010d manj zaskrbljujo\u010da dejstva, ki lahko vplivajo na du\u0161evno stanje zaposlenega v omenjenem zaporu, zaporu, ki je edini v ameri\u0161ki zvezni dr\u017eavi Kaliforniji zadol\u017een za izvr\u0161evanje smrtne kazni. Navsezadnje je prisoten tudi najte\u017eji vidik, vidik nedol\u017enosti, saj je napa\u010dna presoja pravosodja bila in je mo\u017ena in tudi v ameri\u0161ki dru\u017ebi prisotna. Je pa prisotna tudi nekak\u0161na naravna re\u0161itev, olaj\u0161anje, saj dejansko statisti\u010dno stanje pri\u010da, da veliko \u0161tevilo obsojenih umre prej naravne smrti, kajti \u010dakalna doba na usmrtitev, torej \u2013 ameri\u0161ki vidik kesanja, je zelo dolga, traja tudi desetletja. Tako lahko z gotovostjo pritrdimo, sicer v obi\u010dajnem \u017eivljenju floskuli, a v tem primeru \u2013 veliki resnici \u2013 da je smrt resni\u010dno odre\u0161itev \u2026<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Se nadaljuje<\/strong><\/p>\n

Mladoletni prestopniki<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/p>\n

V Republiki Sloveniji se mladoletni storilci kaznivih dejanj obravnavajo po naslednjih stopnjah: 1. mlaj\u0161e mladoletne osebe (od 14 do 16 leta starosti), 2. starej\u0161i mladoletniki (od 16. do 18. leta) in 3. mlaj\u0161i polnoletniki (od 18 do 21. leta). Ta razvrstitev je pomembna glede vrste pre-vzgojnih ukrepov in kazni.<\/strong><\/p>\n

Otroci do 14. leta za kaznivo dejanje niso odgovorni, kar natan\u010dno pomeni, da se tak\u0161ni primeri ne obravnavajo na sodi\u0161\u010du. Te primere prevzamejo centri za socialno delo (CSD), ki svetujejo star\u0161em in otroku mo\u017ene socialno varstvene storitev. Ko mladostnik dopolni 14 let je kazensko odgovoren za storjeno kaznivo dejanje. To\u017eilstvo po prejemu ovadbe, ki ga poda policija, zahteva pripravljalni postopek, pri katerem sodelujejo CSD-ji, ki morajo podati podatke o zrelosti mladostnika, o okoli\u0161\u010dinah in razmerah, v katerih \u017eivi ter drugih okoli\u0161\u010dinah glede mladoletnikove osebnosti. Dalje organ pregona (to\u017eilstvo) opravi pogovor s star\u0161i in mladostnikom \u2013 to je t.i ugotovitveni postopek, nato pa\u00a0 pripravi poro\u010dilo za sodi\u0161\u010de. CSD izre\u010dene vzgojne ukrepe izvaja, jih spremlja in po dolo\u010denih \u010dasovnih intervalih obve\u0161\u010da sodnika. Vzgojni ukrepi se izvajajo z namenom vzgojno vplivati na mladostnika, zato je izrednega pomena, da pri postopku sodelujejo star\u0161i, ki otroka najbolje poznajo, saj v primeru, ko pride do prekinitve \u0161olanja, je mladostnik posebno ogro\u017een, saj svoje nezadovoljstvo in potrebe sku\u0161a zadovoljevati na neustrezen na\u010din, in sicer z izvr\u0161evanjem kaznivih dejanj, zlorabo alkohola in ilegalnih drog ipd. Zato se tekom obravnave sku\u0161a uporabiti vsa pravne na\u010dine in mladostnika usmerjati, da svoje potrebe zadovoljuje na bolj primeren na\u010din. Eden od na\u010dinov je tudi dru\u017ebeno koristna dela, ki s v na\u0161i zakonodaji vpisana kot mo\u017enost izvr\u0161evanja kazni mladoletnih oseb, a se ta mo\u017enost ne izrabi v optimalni obliki, gotovo pa ne v zadostni meri. Kar je \u0161koda, saj bi se mladostniku ob, denimo, urejanju zelenic\u00a0 po urbanih naseljih lahko porodila ideja, zanimanje za svoj bodo\u010di poklic, ki bi bil lahko botanik, vrtnar, hortikulturist, krajinski arhitekt … Vse je mo\u017eno, otrok potrebuje le intenco, ta pa notranjo, in v konkretnem primeru \u2013 zunanjo motivacijo, ki bi mu bila dol\u017ena ponuditi dru\u017eba \u2026 \u00a0<\/strong><\/p>\n

Izza re\u0161etk na Islandiji<\/strong><\/p>\n

\u00a0Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

\u00a0V skladu s cilji Sveta Evrope, ki so varovanje in uveljavljanje \u010dlovekovih pravic po vsej evropski celini, kamor je ume\u0161\u010dena tudi Islandija, je tudi njena kazenska zakonodaja. Islandija je dr\u017eava s 330 000 prebivalci, ki skrbno varuje okolje, naravo, \u017eivali in sodr\u017eavljane. S pribli\u017eno enako mero vneme pa skrbijo tudi za po\u0161tenost in dru\u017ebeni red, zato ne presene\u010da, da ta oto\u0161ka dr\u017eava nima visoke stopnje kriminalitete. Za primer vzemimo obsojene bankirje oz. \u00bbbanksterje\u00ab\u00a0 kakor so jih v javnosti poimenovali; Islandci so raje dopustili bankrot propadlih bank in z denarjem, ki bi morali banke sanirati so raje pomagali razvoju dr\u017eave in ljudem. Tako so bankirje prakti\u010dno obsodili ljudje, saj so se uprli odpla\u010devanju dolga \u00bbzavo\u017eenih bank\u00ab, predsednike uprav in nadzornih svetov pa je sodi\u0161\u010de zaradi finan\u010dnih \u0161pekulacij, pranja denarja in nerealnih posojil v tujini obsodilo skupaj na 46 let zapora. Med poslovnim obiskom Islandije sem se o razmerah v islandskih zaporih pogovarjala z odvetnikom\u00a0 iz Reykjavika, zagovornikom obsojenega preprodajalca prepovedanih substanc, ki je poudaril, da v zavodih za prestajanje kazni zapora vlada hierarhi\u010den red, v le-tega pa je vpeto delo oz. vsakdanja do osem urna zaposlitev \u00a0\u2013 na zaprtih oddelkih imajo obsojenci za vsak dan dolo\u010deno delo, dejavnost ali nalogo, na polzaprtih in oddelkih s prostim izhodom pa vsem obsojence priskrbijo zaposlitev(za to so subvencionirana dolo\u010dena podjetja), vsi pa so, poleg \u0161portnih in kreativnih dejavnosti, dele\u017eni skrbne psihosocialne obravnave, katere se morajo udele\u017eevati, bolj intenzivna socialna obravnava je pri koncu prestajanja kazni, da se obsojene osebe la\u017eje vrnejo v dru\u017ebo. Dosmrtne kazni nimajo (imeli so jo v preteklosti, ko so bili v politi\u010dnem \u00bbzavezni\u0161tvu\u00ab z Norve\u0161ko). Povratni\u0161tvo je v upadu, opa\u017eajo pa porast huliganstva in agresivnega vedenja pri adolescentih, ki pa ni ravno skrb vzbujajo\u010de, saj je na Islandiji brezposelnost ena najni\u017ejih na evropskem obmo\u010dju pa tudi v svetovnem merilu, zato imajo mladi mo\u017enost zaposlitve takoj po kon\u010danem izobra\u017eevanju. Islandija je de\u017eela redu, preudarnega sobivanja z naravo in izkori\u0161\u010danja naravnih virov, na primer geotermalno ogrevanje je edinstvena poraba naravnega toplotnega vira in ogreva \u00bbzastonj\u00ab prakti\u010dno ves vulkanski otok. Tudi zapore. In zapornike. Morda torej zaradi tega na Islandiji ne poznajo upore ali stavke v njihovih kazenskih ustanovah …\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0<\/strong><\/p>\n

ZDRAVLJENJA ZASVOJENOSTI V ZPKZ <\/strong><\/p>\n

Napisala: Zuzanna G. Kraskova<\/p>\n

V tortalitarni ustanovi kot je Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) se je \u010dloveku, ki se rodi svoboden, te\u017eko prilagoditi na skr\u010den \u017eivljenjski prostor, ki obi\u010dajno meri le nekaj kvadratnih metrov. Toda to ni najve\u010dja te\u017eava, velik problem je tudi v dejstvu, da v ZPKZ pristane veliko oseb, zasvojenih s psihotropskimi snovmi. Torej, za te osebe je prestajanje kazni dosti te\u017eje; zminimaliziran habitus, s sistemom dolo\u010deno socialno okolje, nadzor in disciplina so bistveni dejavniki, ki vplivajo na du\u0161evno stanje obsojenca. Zasvojenost je resna du\u0161evna motnja, ki sama ne bo izginila, nasprotno, \u00bbprisilila in prepri\u010dala bo mo\u017egane\u00ab, da je to, na primer, le za\u010dasno, da se \u010dlovek prilagodi na novo \u017eivljenjsko okolje, ali da u\u017eivanje drog sploh ni posebno velik problem, saj s tem v trenutku lahko preneha, \u010de se le tako odlo\u010di. In tako on nadaljuje v nedogled, naprej po zasvojeni poti. Torej, pri zdravljenju zasvojenosti (ravno tako odvisnosti) so bistveni bazi\u010dni miselni vzorci, ki so pri zasvojenih praviloma napa\u010dni, \u0161kodljivi, izvirajo pa iz preteklosti. Za\u010deti je torej treba pri spreminjanju teh vzorcev, seveda, po fizi\u010dnem pre\u010di\u0161\u010denju. V ZPKZ v Sloveniji in v dr\u017eavah EU pa tudi po svetu, se posku\u0161a sistemsko pomagati zasvojenim osebam tako, da se jih vklju\u010di v razli\u010dne terapevtske programe, kreativne delavnice, \u0161portne aktivnosti, izobra\u017eevanje, skratka, v aktivno pre\u017eivljanje prostega oziroma vsega \u010dasa v ustanovi. Toda, droga je trdo\u017eiv sopotnik in vedno najde pot k zasvojencu, seveda, po skrivnostnih kanalih, ki so po svoje izziv, saj je skrivnostnost od nekdaj privla\u010dila ljudi, in na \u017ealost, najpogosteje mladoletnike, ki s postavljanjem in heroizmom, kar jim ga za hip substanca ponuja, i\u0161\u010dejo re\u0161itve za trenutne te\u017eave, ali lasten pogled na svet, svoj prostor pod soncem, samopotrditev. Na kratko re\u010deno, tako i\u0161\u010dejo svojo identiteto. Vendar se to iskanje dogaja na napa\u010den na\u010din in na napa\u010dnem kraju (vseeno ali je zunaj ali v zaporu), kajti \u010dlovek po bli\u017enjicah, na hitro nikakor ne more priti do \u00a0bistvenih spoznanj, zato je empirika tako zelo pomembna. Torej, za spoznanje je potreben \u010das. Ljudje obi\u010dajno pravijo, da je pri tem klju\u010dnega pomena volja, kaj pa je volja? Volja je v nekem smislu usoda, torej z mo\u010dno voljo vplivamo lahko na potek svojega \u017eivljenja. Da bi pa bila \u017eivljenjska pot za nas dobra in prava, potrebujemo nekaj mo\u010dnej\u0161ega, nekaj trenutnega, ki v sekundi spremeni tok na\u0161ih misli.\u00a0 To pa je motiv \u2013 potrebujemo motivacijo,<\/em> predvsem notranjo (zunanjo poi\u0161\u010demo na terapiji, v razli\u010dnih delavnicah itn.). Notranja motivacija je povezana s kratkoro\u010dno dolo\u010denimi cilji, denimo, kreativnost, ki je eden najmo\u010dnej\u0161ih motivacijskih dejavnikov, saj vpliva na mo\u017eganske procese, povezane z dopaminom, ki se ob pravem kreativnem delu izlo\u010da, \u010dloveka stimulira in ga \u00bbnaredi\u00ab dobre volje, izven pomo\u010di zunanjih substanc. Kreativen je lahko \u00a0vsak, le \u010de je dovolj in pravilno motiviran, \u010de ne gre pri posamezniku za dolo\u010deno organsko po\u0161kodbo. Pri optimalno notranje motivirani osebi ne igra nikakr\u0161ne vloge ne omejen \u017eivljenjski prostor, ne preteklost, ne socialni stiki, pomembna je le sedanjost in delo, ki ga opravlja s kreativnim pridihom, kar natan\u010dno pomeni, da delu doda nekaj svojega, nekaj svojstvenega tkiva, kar je morda \u0161port, risanje, kiparjenje ali pripravljanje hrane sotrpinom \u00a0v zaporni\u0161ki kuhinji \u2026\u00a0<\/strong><\/p>\n

PRIMER USPE\u0160NE RESOCIALIZACIJE<\/strong><\/p>\n

Napisala: Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Vlado je odra\u0161\u010dal v dru\u017eini brez o\u010deta, vzgajala ga je mati samohranilka, ki je prilo\u017enostno delala, tudi dve slu\u017ebi hkrati, da bi prehranila njega in mlaj\u0161o sestro. V najstni\u0161kih letih je Vlado materino odsotnost ve\u010dinoma izkori\u0161\u010dal tako, da se je izogibal pouku, se pozno v no\u010d potepal, popival, kadil travo in sem ter tja s prijatelji, ki so nekateri izhajali iz povsem solidnih dru\u017ein, in le nekateri iz disfunkcionalnih, u\u0161pi\u010dil kak\u0161no \u00bbkaznivo dejanje\u00ab, ki se njemu takrat, pravi, sploh ni zdelo tako kaznivo; \u00bbsaj je ve\u010dinoma \u0161lo le za vlome v avtomobile, kraje koles ipd\u00ab. \u010ceprav je odra\u0161\u010dal v okolju, kjer je bila klima za razvoj asocialne osebnosti prava, je Vladu uspelo kon\u010dati srednjo \u0161olo, to pa zato, ker ga je dedek, ko je njegovo pono\u010devanje vzel skrajnje resno, privil in z vztrajnostjo dosegel, da je Vlado uspe\u0161no zaklju\u010dil \u0161olanje. A navada je \u017eelezna srajca, si je najbr\u017e rekel Vlado in dru\u017eenja z nekdanjo dru\u017ebo ni prekinil, \u0161e ve\u010d, med poletjem, po kon\u010dani srednji \u0161oli se je to \u0161e okrepilo. Vesel \u0161olskega uspeha, se je odlo\u010dil nekaj dni \u00bb\u017eurat\u00ab, saj si je zaslu\u017eil, je menil. S prijatelji je popival in se zakajal, nekega dne pa so se odlo\u010dili, da bodo drznej\u0161i, zakaj ne, da bodo preizkusili svoj pogum in vlomili v bli\u017enjo zlatarno. To jim je tudi uspelo, a ne brez \u017ertev; sredi belega dne so zlatarno oropali in lastnika hudo po\u0161kodovali. \u017de naslednji dan so jih policisti aretirali, saj so za sabo, opiti in zakajeni, pustili nedvomne sledi. V priporu so se izgovarjali na to in ono, valili krivdo eden na drugega, razen Vlada, on je vse lepo priznal. V zaporu je potekalo vse tako, kot to mora v prevzgojni ustanovi potekati; najvi\u0161jo vrednost je imela disciplina in samodisciplina, ki jo je bil Vlado navajen \u0161e ob dedkovi vzgoji \u2013 ve\u010dkrat je bil zaradi vzornega vedenja izbran celo za zapornika tedna. Skratka, Vlado se je resocializiral in bil eno leto prej pogojno odpu\u0161\u010den. Vendar je bil zapor prakti\u010dno dopust, v primerjavi s tem, kar ga je \u010dakalo zunaj. Okolica ga ni in ni sprejela, saj se je o njem marsikaj \u0161u\u0161ljalo, in zanj kon\u010dno obveljalo, da je bil (gotovo) glavni krivec, saj bi samo cepec vso krivdo zvalil nase. Vendar to ni bilo vse, to ni bilo v primerjavi ni\u010d z dejstvom, da ga je dedek, tako mu je rekel, odpisal in z njim ni \u017eelel imeti nikakr\u0161nih stikov ve\u010d. Ker sta s sestro in mamo \u017eiveli pri njem, je ta problem Vlada postavil pred dejstvo \u2013 da je ostal brez strehe nad glavo. Tisto poletje je pre\u017eivel na ulici in si iskal delo, da bi si lahko najel stanovanje. Svetle trenutke je predstavljala le mama, ki mu je ob\u010dasno stisnila v dlan nekaj denarja. Jeseni je \u017ee skoraj obupal: ni bilo ne dela ne prilo\u017enosti zanj. In tako je pristal, da bo \u0161el s skupino uli\u010dnih \u00bbfrendov\u00ab v akcijo (mi\u0161ljeno rop), saj tako, je menil, ne bo \u0161lo naprej. Tistega dne je de\u017eevalo in ko jo je tako ves premo\u010den ubiral proti zbirnemu mestu, se je zna\u0161el pred zaveti\u0161\u010dem. Vstopil je. Pravi, da \u0161e danes ne ve, zakaj. Vodji zaveti\u0161\u010da je vse razlo\u017eil, se z njim dogovoril, da se bo redno udele\u017eeval skupin za samopomo\u010d in da mu bo pri vodenju zaveti\u0161\u010da brezpla\u010dno pomagal, \u010de tam lahko preno\u010duje. Pozneje je dobil slu\u017ebo in si najel stanovanje. A v zaveti\u0161\u010du dela \u0161e danes.<\/strong><\/p>\n

Le upamo lahko, da bo veliko nekdanjih obsojencev, povrhu brezdomcev, nekega de\u017eevnega dne pred sabo in pravo\u010dasno zagledalo vrata odre\u0161itve. Ali prijazno roko svetovalca na podro\u010dju psiho-socialne pomo\u010di.<\/strong><\/p>\n

IZZA RE\u0160ETK \u2013 TAKO IN DRUGA\u010cE<\/strong><\/p>\n

Napisala: Zuzanna G Kraskova<\/strong><\/p>\n

Bla\u017e izhaja iz povsem povpre\u010dne, urejene delavske dru\u017eine; oba star\u0161a sta zaposlena, je starej\u0161i od dveh sinov v dru\u017eini. Ko je bil de\u010dek, je bil o\u010de nanj ponosen, saj je kazalo, da mu u\u010denje ne bo predstavljalo nikakr\u0161nih te\u017eav, osnovno izobra\u017eevanje je zaklju\u010dil z odliko, brez posebnega napora. V prvem letniku srednje \u0161ole pa se je zataknilo. Bla\u017e je naenkrat ugotovil, da ga je za\u010delo zanimati preve\u010d stvari, in vse prej kot u\u010denje, ki ga tako ni bil vajen. Dneve in ve\u010dere je prebedel za ra\u010dunalnikom, saj je o\u010deta z lahkoto prepri\u010dal, da spletne aktivnosti potrebuje za \u0161olske naloge, mama pa mu je brezpogojno zaupala, kajti njegove ocene so bile \u0161e vedno dobre, ne ve\u010d odli\u010dne, a za star\u0161a sprejemljive. Sam je sicer opa\u017eal, da mu resni\u010dno \u017eivljenje nekako polzi skozi prste, toda ni videl razlike med sabo in so\u0161olci, ki so ravno tako prakti\u010dno so\u017eivljali z internetom. Vsaj tako se je njemu zdelo, sode\u010d po pogovorih, ki so jih imeli med odmori. Na za\u010detku drugega letnika je Bla\u017e naletel na zanimiv forum, ki je vabil v \u010dlanstvo vse, ki bi radi v kratkem \u010dasu veliko zaslu\u017eili, brez posebnega truda, in kar je zanj bilo bistvenega pomena, brez visokega vlo\u017eka v igro, pogoj so bili kontinuirani manj\u0161i denarni vlo\u017eki, ki naj bi se najmanj petkratno obrestovali. Takoj se je registriral, saj je bila ponudba izjemno mamljiva, Bla\u017e pa bi v rekordnem \u010dasu, \u0161e pred vozni\u0161kim izpitom, pri\u0161el do sanjskega avtomobila, tistega, po katerem je hrepenel, nakup pa si je dolo\u010dil kot prioritetno \u017eivljenjsko nalogo. Ker sam ni imel veliko denarja, je igro predlagal so\u0161olcu in skupaj sta za\u010dela vlagati v en avto; ra\u010dunala sta, da ga lahko prodata in si potem kupita dva cenej\u0161a, nadaljevala bosta z igro, spet zaslu\u017eila in tako dalje. Na forumu so ju sprejeli z odprtimi rokami, bili z njima posebno prijazni in jima dajali napotke, kako igrati \u010dim dlje. Tako sta ni\u010d hudega slute\u010d nakazovala na dolo\u010den ra\u010dun vso \u017eepnino, vendar te zahteve nista razumela kot napa\u010dno, saj ima \u017eelja po avtomobilu tudi svojo ceno, sta si rekla. Tako sta nekaj tednov nakazovala \u017eepnino na ta dolo\u010den ra\u010dun in vro\u010di\u010dno \u010dakala dan, ko bosta na zaslonu, med izbranimi vlagatelji zagledala svojo kodo. Toda tega niti po treh mesecih nista do\u010dakala. Denar pa sta morala nakazovati vsak teden, in vlo\u017eek je bil s \u010dasom vi\u0161ji. Ker denarja nista imela, sta se odlo\u010dila za manj\u0161e tatvine; najprej sta se v \u0161oli osredoto\u010dila na mobilne telefone so\u0161olcev, tabli\u010dne ra\u010dunalnike in vrednej\u0161e predmete, pozneje pa so se njune akcije sprevrgle v ve\u010dje; vlamljanje v avtomobile, saj sta imela \u017ee stalnega odjemalca za naropano blago. Po nekaj mesecih so ju prijeli na delu; oba sta pristala v zaporu za mladoletnike in takrat je Bla\u017e spregledal. Dal si je besedo, da ne bo nikoli ve\u010d storil ni\u010d podobnega. Pa se je motil. Ker je bilo kaznivo dejanje le v kategoriji tatvin, brez nasilja, je bil hitro pogojno odpu\u0161\u010den. In neprilagojen. A spremenjen. Najbolj zato, ker mu star\u0161a nista ve\u010d verjela in ker so se ga so\u0161olci izogibali; slednje je bilo zanj tako bole\u010de, da je zamenjal celo \u0161olo. Doma\u010de okolje pa ni bilo nikoli ve\u010d tak\u0161no kot prej. O\u010de se je z njim le redko pogovarjal, mama pa je vse svoje upe polagala v mlaj\u0161ega brata. Neko\u010d, v \u010detrtem letniku, se je v razredu na novi \u0161oli zgodila tatvina; izginil je mobilni telefon, strokovna delavka, ki je bila seznanjena z njegovo preteklostjo, je, sicer res po ovinkih, a vendar pokazala nanj, mu jasno dala vedeti, da je osumljen. \u010ceprav ni bil kriv, je breme preteklosti in dru\u017ebene odgovornosti za\u010dutil tako \u017ego\u010de, kot da bi bil telefon zares izmaknil. \u0160e ve\u010d, \u0161e te\u017eje je bilo, ker se mu je ob tem godila krivica. In kaj naj, poklical je nekdanjega so\u0161olca \u2013 saj mu je ta edini brezpogojno verjel. Ker ga je poznal. Verjel je, da tega ni storil, a da z lahkoto bi, in tudi bo, \u010de bo imel dovolj razlogov za to. Du\u0161evna bole\u010dina pa je pogost vzrok, da \u010dloveka, s spodkopano samozavestjo in nizko samopodobo pahne v zlo\u010din. Tako sta nadaljevala s krajami, ki so postajale \u010dedalje bolj drzne in nasilne. In znova pristala v zaporu, tokrat za polnoletne.<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

V ZAPORU \u017dIVIM<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanan G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

\u00a0Nadaljevanje \u2026<\/strong><\/p>\n

V Zavodu za prestajanje kazni zapora za \u017eenske na Igu sem obsojenke vodila skozi nastajanje in urejanje \u010dasopisa \u017darek,<\/em> nekatere pa sem obravnavala tudi na psihoterapiji. Med njimi je Marina, s prestajanjem dolgoletne zaporne kazni, ki je danes uglajena, pomirjena dama, ki iz\u017eareva samozavest, notranje ravnovesje. Tako je danes, pred leti pa je bilo povsem druga\u010de. Dolga leta se je namre\u010d spra\u0161evala, ali je zaradi nje in njenih takratnih prijateljev, torej njej podobnim, se pravi, neprilagojenih, res moral umreti \u010dlovek, pa ne le umret, zapreti o\u010di in umret, moral je zgoreti, nekaj \u010dasa goreti in \u0161ele potem umreti. Do smrti zgoreti \u2026 Stra\u0161en spomin, stra\u0161na dilema, grozljivo spoznanje, ki terja obvezujo\u010d, neusmiljen odgovor. Zato vpra\u0161am Marino, ali je dobila odgovor na tako te\u017eko vpra\u0161anje.<\/strong><\/p>\n

\u00a0Marina: \u00bbOdgovora dolgo nisem dobila, a po letih terapij, samorefleksije in hudega notranjega treninga, sem kon\u010dno dojela \u2013 za druga\u010dne, za ljudi z asocialnimi vedenjskimi simptomi in drugimi du\u0161evnimi motnjami, zlo\u010din predstavlja nadzor, je nekak\u0161na kontrola nad lastnim \u017eivljenjem, neke vrste samo-dokazovanje, potrjevanje la\u017ene mo\u010di, premo\u010di in prepri\u010devanje svoje vesti v pravilnost lastnega ravnanja. In vse to zaradi tega, ker v ozadju teh oseb \u017edi du\u0161evna po\u0161kodba, motnja, ki bi potrebovala nego, zdravljenje, tako kot vsaka druga fizi\u010dna bolezen. Spoznala sem \u0161e eno pomembno dejstvo, in sicer, v tak\u0161nih, du\u0161evno motenih okoli\u0161\u010dinah ni mogo\u010de spo\u0161tovati \u017eivljenja, ne svojega, \u0161e manj pa \u017eivljenja koga drugega, zato je zlo\u010din zlahka izvedljiv, lahko sprejemljiv in hitro pozabljen. A to le za ljudi, ki imajo v svojem genskem zapisu organsko du\u0161evno motnjo \u2013 disocialnost. \u010ce nekdo v skupini lumpov, odvisnikov, nasilne\u017eev v genih zapisa nima, ta bo slej ali prej spoznal svoje napake, grehe in divji dnevi mu bodo \u0161teti, saj ne bodo v sovpadanju z njegovim notranjim delovanjem.<\/em> Ne vem, ali naj temu re\u010dem sre\u010da, usoda ali kazen, ampak osebno sem spoznala, da nisem kriminogena oseba, da posedujem so\u010dutje, da zelo dobro lo\u010dim dobro od zla, da se znam ravnati po z dru\u017ebenim redom dolo\u010denih pravilih. Zakaj tega pred leti, ko se je zlo\u010din zgodil, nisem vedela in u-videla, in, ali nisem \u010dutila, ali preprosto nisem hotela ni\u010desar \u010dutiti, verjetno nikoli ne bom dognala; sicer je res, da sem bila v adolescenci bolj ranljiva in hormonsko nestabilna, zato najbr\u017e tudi uporna, svojeglava, ampak tak\u0161ni so\u00a0 v obdobju odra\u0161\u010danja vsi, zakaj potem vsi ne prestopijo praga eti\u010dnega in moralnega kodeksa \u2026\u00ab Zami\u0161ljeno me je pogledala in obmolknila.<\/strong><\/p>\n

\u00bbV obdobju odra\u0161\u010danja je poleg genetike vitalnega pomena primarna dru\u017eina in socialno okolje,\u00ab pripomnim, \u00bbvendar to ne pomeni, da je potrebno zvaliti krivdo izklju\u010dno na star\u0161e, \u0161olo ali zunanji svet, naravnanost mladostnika je odvisna tudi od postavljanja lastnih vrednot, prioritet in notranje motivacije. Kolikor vem, vse na\u0161teto si ti akceptirala, predvsem pa ponotranjila\u00a0 v Zavodu, seveda po dolgem, mukotrpnem delu glede soo\u010danja s kaznivim dejanjem in njegovimi posledicami. Kdaj si se odlo\u010dila, da bo\u0161 naposled naredila pravi korak, korak naprej v svojem \u017eivljenju?. Je bilo to potem, ko si se soo\u010dila s krivdo?\u00ab<\/strong><\/p>\n

Marina: \u00bbDolgo sem se soo\u010dala z ob\u010dutkom krivde in vpra\u0161anjem \u2013 zakaj\u00a0 sem\/smo to storili, kaj nas je gnalo \u2026 jasnega odgovora nisem dobila, dojela pa \u00a0sem, da so globlje ravni v \u010dlovekovem umu, preko katerih pride\u0161 do spoznanja, zakaj se odlo\u010di\u0161 tako ali druga\u010de. Ko sem to ugotovila, sem dolgo delala na sebi<\/em> (nasmeh). Toda najte\u017eje je bilo sprejeti krivdo za smrt tega \u010dloveka nase.\u00a0 \u0160e danes me zaskeli, ko pomislim na tisto no\u010d, \u010deprav je ta misel zdaj la\u017eja kot neko\u010d in tudi ni ve\u010d obsesivna, kar je olaj\u0161anje, no \u2026 Potem, po dolgem \u010dasu, nekega dne, nepri\u010dakovano, ob delu na zaporskem vrtu, me je spreletelo preprosto spoznanje \u2013 Marina, sem si rekla, tukaj v zaporu si, ker slu\u017ei\u0161 kazen za storjen zlo\u010din, ne odkupuje\u0161 jo, saj je tvoje \u017eivljenje zaprto tukaj, da nekaj dojame\u0161 \u2013 da bo\u0161 z dobrim delom, s kakovostnim \u017eivljenjem izrazila re\u0161pekt, spo\u0161tovanje do nesre\u010dno umrlega, nekako bo to pomenilo, da tista smrt ni bila zastonj \u2013 in \u010deprav se na prvi pogled zdi absurdno, meni je ta hranilna misel dala mo\u010d, veliko mo\u010di; tako sem se najprej lotila srednje \u0161ole in jo dokon\u010dala, potem sem se odlo\u010dila \u0161tudirati socialno delo in zdi se mi, da sem uspe\u0161na (sem\u00a0 pri koncu tretjega letnika), tako tudi bolje razumem \u010dlovekovo naravo in njegove napa\u010dne odlo\u010ditve. Delo z ranljivimi skupinami, z marginalci, mi bo v veselje, kajti hoditi po robu je svojevrsten izziv, saj nikoli ne more\u0161 vedeti, kdaj te bo nagnilo \u010dezenj \u2026\u00ab<\/strong><\/p>\n

Izpoved predstavlja primer dobre prakse \u2013 primer uspe\u0161ne resocializacije, ki je bila mu\u010dna, trajala dolgo, a bila uspe\u0161na. Z resni\u010dno perspektivnim finalom. Je tudi dokaz, da ni tako le v filmih \u2026<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

V ZAPORU \u017dIVIM<\/strong><\/p>\n

Kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Prestajanje kazni zapora za \u017eenske na Igu zna biti, poleg resocializacije,\u00a0 tudi optimalno izkori\u0161\u010den \u010das, dodana vrednost \u017eivljenju, kar je, seveda odvisno od zaprte osebe same. Nekatere obsojenke znajo in zmorejo prakti\u010dno uporabiti dane mo\u017enosti, ki jih nudi Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). To posebno velja za osebe z dolgoletnim prestajanjem kazni. V zaporu se \u010dloveku \u017eivljenjski prostor strni na minimalno raven, s tem pa se na psihi\u010dnem podro\u010dju lahko spremenijo tudi vedenjski vzorci in na\u010din delovanja, na povr\u0161je se dvignejo osebnostne po\u0161kodbe iz otro\u0161tva (\u010de oseba izhaja iz disfunkcionalne dru\u017eine sploh) ali preteklosti, posledi\u010dno so mo\u017ene apatije, tesnobna stanja, resignacija in podobno, vendar osebe s tako imenovanim mo\u010dnim duhom in smislom za organizacijo znajo dano situacijo izrabiti za novo prilo\u017enost. V to skupino sodi Marjeta, zaprta na Igu \u0161tiri leta, \u0161e toliko jih bo, \u010de ne bo zaradi vzornega vedenja in drugih(pravnih okoli\u0161\u010din v postopku) dele\u017ena pred\u010dasnega odpusta. Kaznivo dejanje je storila komaj polnoletna, dobro razume sankcije zanj in sprejema prestajanje kazni kot prevzgojo. Zaradi tak\u0161ne du\u0161evne naravnanosti v Zavodu pravzaprav napreduje, saj ves svoj \u010das posve\u010da izobra\u017eevanju in delu, ki ga ob\u010dasno opravlja tudi izven zapora. Zaupala mi je nekaj utrinkov iz svojega zaporni\u0161kega \u017eivljenja:<\/strong><\/p>\n

\u00bbKdaj ste se odlo\u010dili, da boste \u010das prestajanja kazni izkoristili za \u0161olanje?\u00ab sem jo vpra\u0161ala.<\/strong><\/p>\n

Marjeta: \u00bbIzhajam iz nestabilne, materialno stabilne, a nasilne dru\u017eine, sem edinka, po eni strani razvajana, isto\u010dasno pa sankcionirana za vsako mladostni\u0161ko napako\u00ab odvrne s kan\u010dkom oto\u017enosti, a ne \u017ealosti, da je tako bilo, kajti, zaveda se, da preteklosti ne moremo preusmeriti, lahko jo sprejmemo in se iz nje nekaj nau\u010dimo. Potem nadaljuje. \u00bbNenehno sem be\u017eala, od star\u0161ev, od ljudi, ki so me imeli radi, od vsega in vseh, pravzaprav sem be\u017eala pred odgovornostjo. Lahko sem na\u0161la pravo dru\u017ebo<\/em>, saj ta kar prepozna sebi enake, lahko sem pri\u0161la tudi do substanc, ki tako reko\u010d sodijo zraven saj odrinjenosti na rob lahko le tako prenese\u0161 in se ji na svoj na\u010din upira\u0161. Pravzaprav se upira\u0161 sebi, in, spet \u2013 odgovornosti. V \u0161oli mi nikoli ni \u0161lo zares slabo, u\u010dila sem se \u2013 takrat, ko sem se, z razumevanjem, lahko sem si zapomnila snov, vendar me je \u010dedalje bolj privla\u010dila neke vrste svoboda, neodvisnost, stanje brez kalupov, zato sem s\u010dasoma izgubila pravi motiv za u\u010denje. Zakaj pravzaprav naj bi se u\u010dila, \u010de je vse tako gnilo, brez smisla, en sam dolg \u010das, sem opravi\u010devala svoje brezdelje in pobege od doma. Danes vem, da sem s tak\u0161nim ravnanjem le opozarjala nase, pa tudi na svoje stiske in pomanjkanje ljubezni, kako sem si pa\u010d izkazovanje ljubezni takrat predstavljala. Danes tudi vem, da sem rabila pasti \u0161e ni\u017ee, do dna, in tistega ve\u010dera, ko je zaradi mene nekdo umrl, sem to dokon\u010dno dojela \u2013 moj padec je pomenil smrt za nedol\u017enega \u010dloveka. Tistega ve\u010dera pravzaprav nisem dojela vsega, ker sem bila v \u0161usu<\/em>, zadeta in se dogodka spomnim le be\u017eno (kar bom najbr\u017e ob\u017ealovala do smrti \u2026) ampak drugega dne \u2026 tako si namre\u010d predstavljam pekel, me je resni\u010dnost tako s tak\u0161no mo\u010djo butnila v obraz, da sem za nekaj \u010dasa oslepela; ves \u010das sem imela odprte o\u010di, a ni\u010desar in nikogar nisem videla. Sli\u0161ala sem ro\u017eljanje nekak\u0161nih verig, lisic, ne vem \u010desa, sli\u0161ala sem tudi frenda, ki je tulil, klel in ozmerjal (najbr\u017e) policiste, ker je omenil pendreke in dva butasta tipa<\/em> v enem vicu<\/em>, a moj fokus je bil drugje \u2013 vrtel se je okoli vpra\u0161anja \u2013 ali je za nekatere, natan\u010dno, neprilagojene\u00a0 ljudi, resni\u010dno edini na\u010din, edini STOP znak narediti najhuj\u0161e kaznivo dejanje, se pravi, zlo\u010din, smrt nekega drugega \u010dloveka \u2026 \u00bb Marjeta se je \u017ealostno nasmehnila, pripravljena razlo\u017eiti, odgovoriti na (predvsem sebi) zastavljeno vpra\u0161anje \u2026<\/strong><\/p>\n

Se nadaljuje<\/strong><\/p>\n

ZAPORNIKI IZ TUJINE<\/strong><\/p>\n

Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) je totalitarna ustanova, kjer je zapornikom omejen, strnjen \u017eivljenjski prostor na minimalno raven, a po drugi strani, s kazensko-pravnega vidika je zavod odprt za sprejem tujcev, tako v slovenskih zaporih\u00a0 kazen prestajajo tudi tuji dr\u017eavljani, ki so kaznivo dejanje povzro\u010dili na tleh Republike Slovenije. V slovenskih zaporih kazen prestajajo dr\u017eavljani iz vsega sveta; dr\u017eavljani nekdanje Jugoslavije (teh je najve\u010d), Bolgari, Nemci, dr\u017eavljani Senegala, Afganistana, Nove Zelandije, Kitajske, \u00a0ZDA itn. Statistika pravi, da je je od vseh zaprtih oseb v\u010dasih tretjina tujcev. \u00a0Jezikovnih te\u017eav zaposleni v zavodu obi\u010dajno nimajo, sporazumevajo se v enem od svetovnih jezikov, ko se pa pojavijo jezikovne ovire, obi\u010dajno pri zapornikih iz specifi\u010dnih dr\u017eav, ki obvladajo le materni jezik, si pomagajo z individualnimi obravnavami (tudi s pomo\u010djo prevajalcev). Zapornikom iz tujine je na voljo razpolo\u017eljiva zakonodaja v tujem jeziku, kakor tudi tuja literatura nasploh. Obsojeni tujci obi\u010dajno uporabljajo pravico do obiskov konzulatov, pravico do obiskov svojcev, ki je odvisno od oddaljenosti dr\u017eave in materialnega stanja svojcev, upo\u0161tevan pa je tudi kakovostni vidik stikov s svojci pred nastopom kazni, ve\u010dina jih za ohranjanje stikov uporablja dopisovanje ali telefonske stike. Tujcem je v slovenskih zaporih omogo\u010den re\u017eim primerne prehrane glede na verska ali druga prepri\u010danja, sicer pa so dele\u017eni enake obravnave kot zaporniki s slovenskim dr\u017eavljanstvom. Zanimiv je sistemski vidik glede izgona, in sicer, tujci z izre\u010denim izgonom iz dr\u017eave ne smejo le-te zapustiti konec tedna, vsi, ki jim kazen \u0161e ni izre\u010dena pa to pravico imajo. Zaradi visokih telefonskih stro\u0161kov, imajo tuji zaporniki te\u017eavo z ohranjanjem socialnih mre\u017e, iz istega \u2013 finan\u010dnega razloga obiski niso pogosti, zato jim je, ko obisk dobijo, lahko ta \u010dasovno dalj\u0161i. Uprava za kr\u0161itev hi\u0161nega reda ugotavlja, da se tuj obsojenci na re\u017eim hitro navadijo in asimilirajo, ravno tako nimajo te\u017eav z drugimi obsojenci. Vendar so tudi tak\u0161ni, ki zaprosijo za premestitev\u00a0 prestajanja kazni v mati\u010dni dr\u017eavi. Statisti\u010dno je ugotovljeno, da je v zadnjih desetih letih bilo podanih 80 pro\u0161enj za prenos prestajanja kazni, od katerih je bila pro\u0161nja ugodno re\u0161ena za 13 tujih dr\u017eavljanov, ki nadaljujejo prestajanje kazni v dr\u017eavi. Iz katere izvirajo. Po svoje to mora biti velik napor \u2013 se ponovno socializirati, a \u010de to obsojenec stori dvakrat, ima ve\u010d mo\u017enosti odpoditi vse dileme in pomisleke, da bi se \u0161e kdaj nastanil v zaporu \u2026.<\/strong><\/p>\n

PRAVICE ZAPORNIKOV V SODNI PRAKSI<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Kr\u0161itev pravic zaprtih oseb, ki zajemajo pravico do spo\u0161tovanja zasebnega in dru\u017einskega \u017eivljenja, pravica do vere, \u00a0se najresnej\u0161e upo\u0161teva in izvr\u0161uje v sodni praksi Evropskega sodi\u0161\u010da za \u010dlovekove pravice (ES\u010cP). V slovenskih zaporih je sporna predvsem prenatrpanost, saj so na podlagi tega dejstva zaporniki pri to\u017ebah na Evropskem sodi\u0161\u010du najbolj uspe\u0161ni; spomnimo se, leta 2011. ko je peterica pripornikov oz. zapornikov to\u017ebo v Strasbourg to\u017ebo dobilo, \u0161lo je za zapornike v zadevi Balkanski bojevnik, in sicer zaradi slabih razmer v slovenskih zaporih; peterica je bila zaprta v sobi s 16, 3m, v sobi pa je bilo \u0161est postelj. Izpostavljen je tudi vidik prezra\u010devanja v sobah oz. celicah, kjer se na primer poleti temperatura povzpne do 30 stopinj. Omenjeno nesporno predstavlja kr\u0161enje temeljnih \u010dlovekovih pravic, kar je zapisano v 3 in 13, \u010dlenu evropske konvencije, ki prepoveduje ne\u010dlove\u0161ko in poni\u017eujo\u010de ravnanje ter dolo\u010da pravico do u\u010dinkovitega pravnega sredstva pred doma\u010dimi oblastmi. Kr\u0161itve naj bi odpravila novela zakona, po kateri bo zapornikom zagotovljeno tudi sodno varstvo. Sicer Zakon o izvr\u0161evanju kazenskih sankcij\u00a0 (Ziks) dolo\u010da, da oseba na prestajanju zaporne kazni, ki meni, da je bila podvr\u017eena mu\u010denju ali drugim oblikam poni\u017eujo\u010dega ravnanja, zahteva sodno varstvo, a to pravico so v preteklosti zaporniki le redko uporabili. To se je torej spremenilo, na bolje glede obsojencev, saj v visokih odstotkih to\u017ebe tudi dobijo, zato pa slab\u0161e za dr\u017eavo. Toda uspe\u0161na uporaba te pravice je vendarle zganila ustrezne institucije in\u00a0 v bli\u017enji prihodnosti, kot je bilo omenjeno v prej\u0161nji \u0161tevilki, bo Slovenija pridobila novo, moderno, krasno totalitarno ustanovo, katero bodo zaporniki zaradi razko\u0161nosti, tako domnevamo, z nostalgijo zapustili. Gotovo je pri kompetencah za gradnjo novega ZPKZ-ja bila kalkulacija uspe\u0161na, se pravi, v prid gradnje zapora, saj so od\u0161kodninske to\u017ebe zelo visoke. Tako lahko sklepamo, da so se dr\u017eavni (politi\u010dni) organi ravnali tudi\/ali predvsem po latinskem pregovoru: Cedento victor abibis<\/em>, se pravi, Popu\u0161\u010daj in od\u0161el bo\u0161 kot zmagovalec<\/em> \u2026<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Upori v slovenskih zaporih<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/p>\n

Veliko je vzrokov, zaradi katerih so obsojenci v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) nezadovoljni. Sicer je nezadovoljstvo dejstvo, ker bivajo v totalitarni ustanovi, kjer je njihovo \u017eivljenje omejeno, tako prostorsko kot tudi glede svobodnega odlo\u010danja, toda za kaznivo dejanje je potrebno sprejeti odgovornost in si \u017eivljenje v zaporu prirediti tako, da se kot ljudje razvijajo in rastejo v vseh pogledih. Tako bi bilo najbolje. V resnici pa je v zaporih stanje povsem druga\u010dno. Obsojenci se prito\u017eujejo nad vsem, od nekakovostne prehrane, neprimernimi pogoji za rekreacijo, visokih cen telefonskih pogovorov, do visokih temperatur (saj zapori nimajo urejeno uravnavanje temperature) do stiske oziroma gne\u010de v zaporni\u0161kih celicah, kjer v relativno majhnih prostorih \u017eivi ve\u010dje \u0161tevilo oseb kot je to zakonsko zapovedano, se pravi, kr\u0161enje tretjega \u010dlena konvencije o \u010dlovekovih pravicah, ki govori o prepovedi mu\u010denja. Morda v tem primeru prostorske stiske dejansko govorimo o mu\u010denju, kajti, \u010de smo popolnoma iskreni, mi, ki smo zunaj, in se v mislih prestavimo v zaprt prostor, z velikim \u0161tevilom ljudi, v omejen prostor, kjer nimamo niti trenutka miru, nam je \u017ee sama misel na tak\u0161no stanje odbijajo\u010da,\u00a0 ljudem, ki prestajajo zaporno kazen, je pa \u0161e dosti te\u017eje (le da oni to zaprto stanje tudi zares \u017eivijo), zakaj, saj zaprte osebe, poleg psihosocialnih te\u017eav in problema z neprilagojenostjo, na primer, nezmo\u017enosti spo\u0161tovanja avtoritete, se preprosto ne (z)morejo \u00a0ob tak\u0161nih pogojih re-socializirati. Torej dejstvo, da je kar 5% zapornikov odvisnikov, ki se ve\u010dinoma zdravijo, a prepovedane substance so v zaporih stalnica, lahko jih je dobiti, lahko pretihotapiti. Kakorkoli \u017ee, zaporniki ali priporniki, ki menijo, da so bile kr\u0161ene njihove pravice lahko proti dr\u017eavi vlo\u017eijo od\u0161kodninsko to\u017ebo, ki jo vlo\u017eijo na evropsko sodi\u0161\u010de za \u010dlovekove pravice (ES\u010cP), na katerem je Slovenija v preteklosti \u017ee izgubila nekaj to\u017eb in morala izpla\u010dati od\u0161kodnino okoli 100 tiso\u010d evrov. Najve\u010d postopkov je bilo vlo\u017eenih proti zavodu na Pov\u0161etovi, vzemimo eden od primerov nenapovedanega obiska – kontrole; kjer je prostora za 135 zaprtih ali priprtih oseb – \u00a0za 54 obsojencev in 81 pripornikov, bilo pa je zaprtih 100 oseb in 73 pripornikov. Kar ka\u017ee na huj\u0161o kr\u0161itev, sploh pa obsojenih oseb, ki bodo v zaporu dlje. Na o\u010ditke in to\u017ebe \u00a0se je Ministrstvo za pravosodje zganilo in letos napovedalo gradnjo novega zapora v Dobrunjah; do 6.11.2017 je rok za posredovanje arhitekturnih re\u0161itev na javnem nate\u010daju. Omeniti je potrebno, da so gradnjo novega zapora napovedali tudi v preteklosti, a projekta do danes nikomur ni uspelo uresni\u010diti, a zdaj, ko zaporniki grozijo z visokimi od\u0161kodninskimi to\u017ebami, bi bilo res smotrno pljuniti v roke in za\u010deti z gradnjo. \u017de zato, da bo volk sit in koza cela. In ne obratno …<\/strong><\/p>\n

PROBACIJSKI CILJI V SLOVENSKIH ZAPORIH<\/strong><\/p>\n

Napisala gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G Kraskova<\/strong><\/p>\n

Smisel probacije predstavlja resocializacijo zaprtih oseb, ki po odslu\u017eenju zaporne kazni ostanejo in za\u017eivijo v svojem socialnem\/lokalnem okolju, te\u017enja torej, da tega stika ne le ne izgubi, ampak da okolje nanj vpliva v smislu primernega socialnega vedenja, se pravi, da nanj okolje vpliva pozitivno, spodbudno, da izvr\u0161ilec kaznivega dejanja ne izgubi zaposlitve, da krepi odgovornost do dru\u017eine ter da lokalno okolje nanj na splo\u0161no deluje pozitivno motivacijsko in mu vliva zaupanje vase in druge in ga \u00a0ne spodbuja k novemu kaznivemu dejanju, ki bi pomenilo ponovno prestajanje zaporne kazni. Probacija je v Evropski uniji v ve\u010dini dr\u017eav urejena sistemsko, Slovenija pa je bila do nedavno edina dr\u017eava znotraj EU in ena redkih \u010dlanic dr\u017eav Sveta Evrope, ki ni imela probacijske slu\u017ebe, kar se letos tudi pri nas spremenilo. To dejstvo je podkrepljeno s pozitivnimi izku\u0161njami dr\u017eav, ki probacijske slu\u017ebe imajo, in ki delujejo kot del sistema izvr\u0161evanja kazenskih sankcij. \u00a0Letos je torej tudi pri nas za\u010dela na Ministrstvu za pravosodje delovati probacijska slu\u017eba, ki ima poleg priprav strategije razvoja probacijske slu\u017ebe, priprave zakonskih podlag za izvr\u0161evanje kazenskih sankcij in ukrepov, ki se izvr\u0161uje v skupnosti ter drugih nalog, tudi naslednje naloge: pripravo strategije za razvoj specializiranih programov za obravnavo storilcev kaznivih dejanj, ki so jim izre\u010dene sankcije in ukrepi, le-te pa se izvr\u0161ujejo v skupnosti, ter sodelovanje z izvajalci pri njihovem razvoju, itn. Prednost probacije\u00a0 izpostavlja celovitost obravnave storilca od uvedbe predkazenskega postopka, kazenskega postopka, med \u010dasom izvajanja kazni, kakor tudi po prestani kazni v okviru probacijske slu\u017ebe. \u00a0<\/strong><\/p>\n

\u010ce bodo torej, obsojenci do prav\u0161nje mere inspirirani z nalo\u017eenimi nalogami in dol\u017enostmi s strani probacijske slu\u017ebe in pristojnih institucij, sklepamo lahko, da bo povratni\u0161tva v prihodnosti dosti manj, da se \u0161tevilo zaprtih oseb ne bo zvi\u0161evalo \u2013 lani je, na primer dnevno zaprtih oseb preseglo \u0161tevilko 1500 in je \u0161e naprej v porastu, ampak upadlo, kar predstavlja svojevrsten izziv iz stali\u0161\u010da spo\u0161tovanja \u010dlovekovih pravic, kakor tudi u\u010dinkovitega vodenja zavodov za prestajanje kazni zapora (ZPKZ).\u00a0 Morda pa bi bila probacija kot sistemsko vodilo pravi\u010dnosti u\u010dinkovita tudi na politi\u010dnem podro\u010dju, v smislu sovpadanja predvolilnih obljub in dogajanja po volitvah, torej laganje kot psiholo\u0161ko kategorijo bi bilo dobro vpeti v nabor kaznivih dejanj, za katere je potrebno odgovarjati\/se zagovarjati pred zakonom. Potem bi bil politi\u010dni parket vsekakor bolj gladek in spodrsljiv, ne pa tak kot je danes \u2013 v smislu; lisici ni prav ni\u010d mar, kaj si o njej mislijo koko\u0161i \u2026<\/strong><\/p>\n

Mednarodni pravni vidiki o prepovedi mu\u010denja v (slovenskih) zaporih<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Danes je mu\u010denje absolutno prepovedano, kar izhaja iz razli\u010dnih mednarodnopravnih dokumentov kakor tudi iz nacionalnih ureditev; prim. 18. \u010dlen Ustave Republike Slovenije (URS). Mednarodno kazensko sodi\u0161\u010de, kakor tudi Evropsko sodi\u0161\u010de za \u010dlovekove pravice je izoblikovalo pomembna stali\u0161\u010da glede prepovedi, obsega in vsebine mu\u010denja, okrutnega, ne\u010dlove\u0161kega in poni\u017eujo\u010dega ravnanja, kar je bilo podlaga za oblikovanje in sprejetje zavezujo\u010dih dokumentov, npr. Uredba sveta (ES) \u0161t. 1236\/2005 o trgovini z dolo\u010denim blagom, ki bi se lahko uporabila za izvr\u0161itev smrtne kazni, mu\u010denja ali drugega okrutnega, ne\u010dlove\u0161kega ali poni\u017eevalnega ravnanja ali kaznovanja. Toda kljub pravnemu zna\u010daju prepovedi mu\u010denja se le-to uporablja \u0161e v mnogih dr\u017eavah, celo tistih, ki so ratificirale temeljni mednarodni dokument in sicer Konvencijo Zdru\u017eenih narodov\u00a0 proti mu\u010denju iz leta 1984 (KPM). Po 11. septembru 2001 je mu\u010denje dobilo nove razse\u017enosti, \u0161e posebej v povezavi z Guantanamom ter Abu Ghraibom. Slovenija je sicer \u017ee leta 1991 v URS dolo\u010dila, da ne sme biti nih\u010de podvr\u017een mu\u010denju, ne\u010dlove\u0161kemu ali poni\u017eujo\u010demu kaznovanju ali ravnanju. Prav tako pa je bilo dolo\u010deno, da je na \u010dloveku prepovedano delati medicinske in druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve. Toda kljub temu, da je prepoved mu\u010denja in izvajanja znanstvenih poskusov zapisana v istem \u010dlenu pa gre za dve popolnoma razli\u010dni zadevi: medicinski in znanstveni poskusi se na \u010dloveku izvajajo le z njegovim soglasjem, za mu\u010denje pa tega nikakor ne moremo trditi, kajti prepoved mu\u010denja se nana\u0161a na vertikalno razmerje med posameznikom in dr\u017eavo in ima absolutni zna\u010daj. Povedano druga\u010de: \u010de se v kazenskopravnem bolj ohlapnem (npr. totalitarnem ali kvazidemokrati\u010dnem) sistemu izvr\u0161evalcem kazenskega pregona zazdi nekdo sumljiv, da je na primer terorist, ga ne bo obvarovala nobena mednarodna listina. Niti biblija \u2026\u00a0<\/strong><\/p>\n

GIBANJE KRIMINALITETE PO POLICIJSKI STATISTIKI<\/strong><\/p>\n

Napisala: Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

\u0160tevilo kaznivih dejanj v Sloveniji se je v pribli\u017eno v petdeset let po\u010detverilo, in sicer, v obdobju od 1963-2012 leta so se kazniva dejanja pove\u010dala za skoraj 386 odstotkov. Za primerjavo: leta 1963 je policijska statistika \u0161tela 23.141 kaznivih dejanj, leta 2012 pa 89.236, kar pomeni, da se je vsako leto v popre\u010dju kriminaliteta dvignila za 1.322 . Iz poteka \u010dasovne vrste kaznivih dejanj so ugotovljeni relativno veliki padci in tudi porasti \u0161tevila kaznivih dejanj. Strokovnjaki na tem podro\u010dju pravijo, da tak \u00bbrazgiban\u00ab potek \u010dasovne vrste zahteva predvsem pojasnilo ali so porasti in padci posledica dejansko ve\u010dje oziroma manj\u0161e kriminalne aktivnosti prebivalstva v kriminaliteti, se pravi, zaradi ve\u010djega ali manj\u0161ega \u0161tevila kaznivih dejanj\u00a0 istih storilcev ali pa so porasti in padci nastali zaradi prelomov \u010dasovnih vrst (pomeni: ali leto obravnave sovpada z letom storitve kaznivega dejanja). \u010casovni prelom je odvisen predvsem od sprememb metodologije obravnavanja; na primer \u2013 leta 1999 je sprememba metodologije obravnave povzro\u010dila nov, \u00bbpopoln\u00ab prelom \u010dasovne vrste kaznivih dejanj. Do tega leta je statistika kriminalitete prikazovala kazniva dejanja, ki jih je policija evidentirala v opazovalnem letu (ve\u010dinoma je leto evidentiranja sovpadalo z letom storitve). Od tega leta dalje pa policijska statistika kriminalitete prikazuje podatke o kaznivih dejanjih za katere je policija v opazovalnem letu podala kazenske ovadbe. Torej upo\u0161teva se primerljivost \u010dlenov po letu 1999. Po letu 2004 pa se je gibanje \u0161tevila kaznivih dejanj dejansko nekako \u00bbustavilo\u00ab in se giblje med 80.000 in 90.000 kaznivih dejanj.\u00a0 Po raziskavah sode\u010d, so torej porasti v \u010dasovni vrsti kaznivih dejanj dejansko prelomi, torej posledica zakonskih in administrativnih sprememb. Druga\u010de re\u010deno, so posledica zamudnih sodnih obravnav. Mlinov po doma\u010de \u2013 ki, pravi pregovor,\u00a0 meljejo po\u010dasi, v tem primeru pa\u00a0 definitivno peljejo vodo na mlin manipulativnih storilcev\u00a0 (predvsem gospodarskih) kaznivih dejanj. \u00a0<\/strong><\/p>\n

VIKTIMIZACIJA ali POVRA\u010cILNI UKREPI<\/strong><\/p>\n

Napisala \u00a0Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Zadnji\u010d je bil v rubriki Izza re\u0161etk obravnavan termin diskriminacija; je beseda, ki se ji v dana\u0161njem \u010dasu neoliberalizma, ki producira rev\u0161\u010dino, negotovosti in \u010dedalje ve\u010d novih vojnih \u017eari\u0161\u010d, ne da izogniti niti mi\u017ee, kajti takrat bo odmevala v na\u0161i vesti, ta pa naj bi nas silila k vestnemu ravnanju, saj imamo vsi, nekje v globinah svoje du\u0161e vedenje o tem, kaj je prav in kaj ni. Pa vendar je diskriminacija prisotna na vseh podro\u010djih dru\u017ebe, zaskrbljujo\u010de je, da tudi v sistemsko dogajanje, in to je nevarno, kajti, \u010de prisluhnemo politiki ali medijem se nekako dozdeva, da se vse bolj zajeda tudi v zavest ljudi, kar je zaskrbljujo\u010de tudi glede kazenske politike, saj \u0161e pred kratkim kazniva dejanja bodo kmalu le prekr\u0161ek ali zakonita, sistemsko podprta. Viktimizacija je tesno povezana z diskriminacijo, saj je slednja po predpisih RS definirana kot nadlegovanje ali ne\u017eeleno ravnanje, temelje\u010de na kateri koli osebni okoli\u0161\u010dini, ki ustvarja zastra\u0161ujo\u010de, sovra\u017eno, poni\u017eujo\u010de, sramotilno ali \u017ealjivo okolje za osebo ter \u017eali njeno dostojanstvo, viktimizacija predstavlja izpostavljanje osebe, ki opozarja na diskriminacijo oziroma ukrepa \u2013 bodisi v svojem imenu ali v imenu koga drugega \u2013 neugodnim posledicam. Povra\u010dilne ukrepe ali viktimizacijo (lat. victima \u2013 \u017ertev) pravzaprav lahko definiramo kot posebno obliko diskriminacije, kajti pri ljudeh, ki opozarjajo na diskriminacijo gre za po\u0161teno in vestno\u00a0 dejanje, prisoten je eti\u010dni in moralni vidik. Seveda oseba, ki opozarja na kr\u0161enje \u010dlovekovih pravic, zakonov ali kaznivo dejanje, izpostavlja svojo osebno, celo dr\u017eavljansko varnost, celo ve\u010d, pri tem dejanju so lahko ogro\u017eene tudi temeljne svobo\u0161\u010dine tega posameznika. Naj se torej oprem na zgoraj napisano; \u010de oziroma ker se posameznik zaveda diskriminatornih sistemskih potez, niti ne pomisli, da bi se \u0161el nekak\u0161nega pravi\u010dnika ali dobrotnika, saj ga bo v nasprotnem primeru lahko doletela keha. A to je scenarij prihodnosti, danes se v prenatrpanih slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) gnetejo obsojene osebe, za nekatere pa mirno lahko trdimo, da imajo dosti manj masla na glavi ali kjer koli drugje kot nekateri posamezniki, ki sistemsko krojijo (beri stri\u017eejo) usodo ni\u010d hudega slute\u010dim, po\u0161tenim dr\u017eavljanom. \u00a0<\/strong><\/p>\n

DISKRIMINACIJA V SLOVENSKIH ZAPORIH<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G Kraskova<\/p>\n

Danes, ko pri\u010dujo\u010di politi\u010dni dogodki in dejanja ka\u017eejo domala povsod in prakti\u010dno na vseh \u017eivljenjskih podro\u010djih na kr\u0161enje temeljnih \u010dlovekovih pravic, se ne moremo izogniti besedi diskriminacija, ki pomeni neenako obravnavanje posameznikov v primerjavi z drugimi zaradi rase, jezika, etni\u010dne ali verske pripadnosti, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti, izobrazbe, socialnega statusa, gmotnega stanja, dru\u017ebenega polo\u017eaja itn. Diskriminacija ogro\u017ea, omejuje ali onemogo\u010da uresni\u010devanje ali uveljavljanje \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din. Diskriminacijo prepovedujeta Mednarodni pakt o dr\u017eavljanskih in politi\u010dnih pravicah (MPDP) ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESK), sta temeljna, zavezujo\u010da mednarodna instrumenta s podro\u010dja varstva \u010dlovekovih pravic. Iz navedenega sledi, da bi dolo\u010dila, \u010de bi se izvajala, prinesla mir med narodi, ljudmi, idilo na planetu nasploh. Vendar se ne. Kar je \u0161e bolj zaskrbljujo\u010de, se diskriminacija dogaja pred na\u0161imi o\u010dmi, prek medijev, pred lastnimi o\u010dmi, v \u017eivo. Kako pa se z re\u0161evanjem teh dolo\u010dil spopadajo v totalitarnih ustanovah, na primer. v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Z odvzemom prostosti ljudje ne izgubijo osnovnih \u010dlovekovih pravic, ravno tako ne njihovega dostojanstva. Dolo\u010deni so mednarodni standardi, zapisani v konvenciji Organizacije zdru\u017eenih narodov in Sveta Evrope. \u010clani mednarodnih pogodbenih teles na koncept prestajanja zaporne kazni v Sloveniji nimajo pripomb. Problem prezasedenosti in ukrepi za zmanj\u0161anje \u0161tevila zaprtih oseb pa je v priporo\u010dilih mednarodnih pogodbenih teles izkazan kot prioriteta, s katero se\u00a0 Slovenija mora soo\u010dati in prednostno re\u0161evati. Toda za izvajanje koncepta so potrebni resursi, materialni pogoji, pri \u010demer je sistem odvisen od razpolo\u017eljivih sredstev, ki so posledica razumevanja najbolj odgovornih v dr\u017eavi. Tistih, ki postavljajo prioritete. Torej, ali lahko v primeru prenatrpanih slovenskih zaporov, kjer so zaprte osebe oropane dostojanstva, govorimo o diskriminaciji? Prikimavam.\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong>Prostitucija \u2013 odlo\u010ditev ali diskriminacija?<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka: Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

V severnoevropskih dr\u017eavah je prostitucija, ki sodi v posebno vrsto kriminalitete, kaznivo dejanje. Vendar raziskovalni indeksi ne ka\u017eejo, da to zale\u017ee. \u010ce se namre\u010d ozremo v\u00a0 \u010dlove\u0161ko zgodovino, lahko ugotovimo, da je tovrsten kriminal izjemno trdo\u017eiv, tako kot vse avtohtone, prvinske obrti. Zato si lahko zastavimo temeljno vpra\u0161anje, ki ga lahko teoreti\u010dno\u00a0 primerjamo z enigmati\u010dnim vpra\u0161anjem: kaj je bilo prej \u2013 koko\u0161 ali jajce, se pravi \u2013 ali je bila prej dovoljena ali prepovedana prostitucija? A to vpra\u0161anje sega v \u010das razvoja najstarej\u0161ih, kultur in razvoja njihovih razlik, v \u010das vojnih in verskih pohodov in sprememb dru\u017ebenih ureditev, skozi vse te dinami\u010dne procese pa se je najstarej\u0161a obrt uspe\u0161no ohranila do danes. Zakaj bi potem govorili o diskriminaciji oz. omejevanju pravic? \u00a0Ne iz razloga, ker pri nas prostitucija od leta 2003 ni kaznivo dejanje, ne sodi niti v posebno vrsto kriminalitete, \u00a0in ne zato, ker v Sloveniji nudenje spolnih uslug ni niti prekr\u0161ek, kar pomeni, da se prostitucija finan\u010dno ne kaznuje, sploh ne; pri nas si tako pripadniki mo\u0161kega kot tudi pripadnice \u017eenskega spola mirne du\u0161e privo\u0161\u010dijo tovrstno razvado (beri navado ali \u017eivljenjski slog). Vendar o diskriminaciji v primeru te dejavnosti moramo govoriti iz preprostega razloga, ker so udele\u017eeni v tem procesu preprosto oropani dostojanstva. \u017denske in mo\u0161ki. Sploh ni pomembno, da je njihovo po\u010detje skrbno skrito o\u010dem javnosti (ali pa ravno zaradi tega), da ni niti najmanj\u0161e bojazni, da bi kdaj bili razkrinkani, pri tej, da se malce hecno izrazim, \u00bbnuji\u00ab, pomembno je tisto notranje dojemanje dejanja po tem; kaj ostane, koliko to posameznika zmanj\u0161a,oslabi, \u00a0razvrednoti, kak\u0161na vpra\u0161anja se\u00a0 porajajo \u2026 po tem. Nedvomno pa gre pri teh posameznikih za temeljno vpra\u0161anje; za ne-zmo\u017enost ohranjanja odnosov oziroma za nezmo\u017enost razviti, vzdr\u017eevati in zdr\u017eati razmerje na vi\u0161ji, \u010dustveni ravni. Gre za vpra\u0161anje \u010dustvene ne-doraslosti. \u010ce odmislimo ekonomsko stisko, ki nekoga pahne v tak\u0161en\u00a0 drasti\u010dni polo\u017eaj, da ne re\u010dem, ukrep, gre praviloma za prej omenjene \u010dustvene te\u017eave. Za vse udele\u017eene. Predvsem pa za tiste \u00bbma\u010do tipe\u00ab, t.i. zvodnike, ki dekleta neusmiljeno silijo v tak\u0161no delo, potem pa jim \u0161e bolj neusmiljeno odtujijo iztr\u017eek. No, to po\u010detje je tudi pri nas kaznivo dejanje! \u0160e sre\u010da \u2026<\/strong><\/p>\n

TEMNO POLJE ali latentna kriminaliteta<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna G Kraskova<\/strong><\/p>\n

Joharijevo okno navaja \u010drno podro\u010dje osebnosti, ki je prikrito nam in drugim, temno polje v kriminalisti\u010dni terminologiji, ki ga imenujemo tudi\u00a0 temno \u0161tevilo pa predstavlja sinonim za latentno, prikrito\u00a0 kriminaliteto. Gre torej za neprijavljena kriminalna dejanja, ki so se zgodila na nekem obmo\u010dju v dolo\u010denem \u010dasu, vendar iz razli\u010dnih razlogov niso bila prijavljena policiji oz. niso zajeta v statistiko pristojnih dr\u017eavnih organov. Huj\u0161e ko je kaznivo dejanje, vidnej\u0161e je, v javnosti\u00a0 bolje odmeva, kar nudi odgovor, da je prijavljanje ali prikrivanje odvisno od narave posameznih kaznivih dejanj.\u00a0 Osupljivo je dejstvo, ki pravi, da je neprijavljenega \u00a0kriminala nekajkrat ve\u010d od koli\u010dine, ki je znan (Pe\u010dar, 1999). Po Pe\u010darjevem mnenju ve\u010dina kriminala sploh ni evidentiranega oz. razkritega. To je zaskrbljujo\u010de zaradi ve\u010d vidikov, najbolj pa zaradi dejstva, da so \u0161tevilna kazniva dejanja podprta s strani neoliberalisti\u010dne ideologije. In slednje ponuja dilemo, kajti nekateri strokovnjaki iz tega podro\u010dja\u00a0 menijo, da je odkrita kriminaliteta le vrh ledene gore in da ve\u010dina kaznivih dejanj uradno ni zaznana. \u00a0Obseg temnega polja je obratno\u00a0 sorazmeren s pripravljenostjo \u017ertev za pripravljanje kaznivih dejanj. Druga\u010de re\u010deno; ve\u010dja je pripravljenost, manj\u0161e je temno polje. Temno polje se najpogosteje omenja v policijski statistiki, se pa prena\u0161a v statistiko to\u017eilstva, sodi\u0161\u010d \u00a0in v statistiko oseb zaprtih zaradi kaznivih dejanj. \u010ce tudi sklenem z omenjenim Joharijevim oknom, ki \u00a0navaja tudi podro\u010dje osebnosti, ki se imenuje\u00a0 slepa pega in ki predstavlja podro\u010dje, prikrito vsem drugim, kakor tudi \u00a0nam samim. Torej, predvidevamo lahko, da se vse osebe, ki storijo kriminalno dejanje, na primer na podro\u010dju gospodarstva, \u00a0mirne du\u0161e lahko sklicujejo na to podro\u010dje osebnosti, \u010de\u0161, siva pega, gotovo se tam skrivala intenca za to dejanje, samo da jaz tega ne vem, ne morem vedeti, niti drugi, \u00a0potemtakem – nisem in ne morem biti kriv … Prikladno.<\/strong><\/p>\n

POSEBNE OBLIKE KRIMINALNIH DEJANJ<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Beseda kriminal ima \u017ee sama po sebi negativno konotacijo, posebna kriminalna dejanja pa pri tem naredijo \u0161e korak dlje. Med posebno kriminaliteto se \u0161tejejo kazniva dejanja povezana z oro\u017ejem, kazniva dejanja prepovedanega prehajanja meje oziroma ozemlje dr\u017eave, kazniva dejanja tihotapstva, kazniva dejanja prostitucije in trgovanja z ljudmi, korupcijska kazniva dejanja\u00a0 in ogro\u017eanje varnosti (Ferme, Kobe, 2012). Med posebne oblike kriminalitete se v dana\u0161njem \u010dasu \u0161teje predvsem ra\u010dunalni\u0161ka kriminaliteta, kjer policija uvr\u0161\u010da kazniva dejanja\u00a0 zlorabe osebnih podatkov, vdor v ra\u010dunalni\u0161ki sistem, napad na informacijski sistem, kr\u0161itev materialnih avtorskih pravic na internetu in izdelovanje ter pridobivanje oro\u017eja ali pripomo\u010dkov za vdor ali napad na informacijski sistem in zloraba informacijskega sistema. Za primerjavo, v Sloveniji je bilo leta 2010 tak\u0161nih kaznivih dejanj 76, leta 2012 pa 131. ESB statistika ka\u017ee, da je bilo tovrstnih kaznivih dejanj najve\u010d v Nem\u010diji ; pribli\u017eno 70 kaznivih dejanj na 100 000 prebivalcev, in v Belgiji- 40 kaznivih dejanj na 100 000 prebivalcev. Sledijo Danska in Finska (9 oziroma 7 kaznivih dejanj na 100 000 prebivalcev). Slovenija sodi med ve\u010dino dr\u017eav, ki ima v povpre\u010dju 3 kazniva dejanja.\u00a0<\/strong><\/p>\n

Med posebno obliko kriminalitete sodi tudi zloraba prepovedanih drog . \u0160tevilo kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo drog se je v zadnjih letih zmanj\u0161alao, po oceni policije, je to posledica nekaterih dolgotrajnih mednarodnih operacij proti kriminalnim dru\u017ebam, kakor tudi kot posledica usmerjenosti odkrivanja ilegalnih prostorov\u00a0 ua nedovoljeno proizvodnjo konplje. V zadnjem \u010dasu smo pri\u010da pobudam legalizacije gojenja industrijske konoplje za medicinske namene, kar odpira tudi druge vidike izjemno uporabnih in vsestransko koristnih lastnosti te industrijske rastline. Toda glede mnenja o legalizaciji prevladujejo stereotipi, pa ne bi smeli, kajti primeri dobre prakse povsod po svetu potrjujejo vsestransko koristnost konoplje. A pri stereotipih gre za napa\u010dno dioptrijo, za ozek pogled, povedano druga\u010de \u2013 \u017eaba v vodnjaku \u0161e pomisli ne, da morda obstaja ocean …\u00a0 \u00a0\u00a0<\/strong><\/p>\n

KRIMINAL ali KRIMINALITETA<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Pojem kriminal obsega vrsto pojavnih oblik, ki jih obsega, vezan pa je na prostor in \u010das. S pojmom kriminal so ljudje skozi zgodovino poimenovali prepovedana, neza\u017eelena dejanja posameznikov ali skupine ljudi. Prepovedanost je bila zabele\u017eena na ve\u010d na\u010dinov, zapisana v zakoniku skupaj s kaznijo, ki je doletela storilca, neredko skupaj z \u017ertvijo, ali pa (vse)splo\u0161no moralno obsodbo (Cassel, Bernstein, 2001). Da je pojem kriminal relativen pojem pa najbolje pojasni dejstvo, da so kazensko zakonodajo pisali pogosto tudi tisti, ki bi jih v denimo, pravi\u010dnem svetu ozna\u010dili za storilce (kar je bilo odvisno od dru\u017ebene ureditve dolo\u010dene dr\u017eave). V slovenski \u00a0policijski statistiki je vsako kaznivo dejanje \u0161teto enkrat, ne glede na \u0161tevilo ovadenih oseb, vsaka ovadena oseba pa je ravno tako \u0161teta enkrat ne glede na \u0161tevilo kaznivih dejanj za katera je ovadena. Dr\u017eavno to\u017eilstvo vodi evidenco po dolo\u010dbah dr\u017eavnoto\u017eilskega reda (DTR), po katerem je dokumentirano gradivo razporejeno v vpisnike, evidence in imenike (104. \u010dlen DTR). Za ves informacijski sistem dr\u017eavnih to\u017eilstev ter za izdelavo statisti\u010dnih poro\u010dil skrbi Strokovni informacijski center (51. \u010dlen DTR), ki pripravlja tudi letna poro\u010dila dr\u017eavnega to\u017eilstva. Omeniti pa je potrebno tudi temno polje<\/em> oz. temno \u0161tevilo kriminalitete (Sket,1997), ki zajema prikrita, latentna kriminalna dejanja,\u00a0 neprijavljeno kriminaliteto, ki zajema\u00a0 \u00bbvsa kazniva dejanja, ki so bila izvr\u0161ena v nekem \u010dasu na nekem obmo\u010dju, vendar niso bila prijavljena policiji ((Maver, 2004). Prva obse\u017ena raziskava o neprijavljeni, prikriti kriminaliteti je bila narejena 1981 leta, za potrebo te raziskave pa so uporabili naslednjo definicijo temnega polja \u00bbprikritost, ki nastaja s kriminaliteto, ki je \u017ertvam (o\u0161kodovancem, zasebnikom) na dolo\u010denem obmo\u010dju\u00a0 in v dolo\u010denem \u010dasu sicer znana, toda neprijavljena pristojnim dr\u017eavnim pregonskim organom\u00ab. V tranzicijskem \u010dasu oz. danes, v razcvetu neoliberalisti\u010dnih prepustnih <\/em>dolo\u010dil pa ne le da je neprijavljena (npr. gospodarska) kriminaliteta znana v \u010dasu in prostoru, ona je znana prakti\u010dno vsem, vendar se je ne da prijaviti organom pregona, ker je zakonita …<\/strong><\/p>\n

KRIMINALNA DEJANJA<\/strong><\/p>\n

Gostujo\u010da kolumnistka\u00a0 Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Kriminal je eden najstarej\u0161ih pojmov, s katerim so ljudje skozi zgodovino imenovali nedovoljena ali neza\u017eelena dejanja posameznikov ali skupin, gre pa zlasti za osebnostne lastnosti storilca ali storilcev.\u00a0 Beseda kriminal predstavlja predvsem relativen pojem, ki je vezan na prostor in \u010das. Prepovedanost nekega dejanja je bila v preteklosti izra\u017eena na razli\u010dne na\u010dine, pozneje zapisana v zakonikih, praviloma skupaj s kaznijo. Za\u010detek zbiranja podatkov\u00a0 oz.statistika kriminalitete v Evropi sega \u017ee v 17. Stoletje, ko je prevladovala\u00a0 te\u017enja\u00a0 bele\u017eenje \u0161tevila ljudi, koli\u010dine zau\u017eitega alkohola in \u0161tevilu neporo\u010denih oseb med 15 in 55 letom starosti, ki jih fizi\u010dno kaznujejo ter \u0161tevilu oseb v zaporih, z namenom priti do \u0161tevila podatkov o t.i. \u00bbgre\u0161nikih\u00ab, \u00bbfalotih\u00ab.V ZDA so prve evidence zabele\u017eene v prvi polovici 19. stoletja, evidenca pa je nastala ob popisu prebivalstva. Bele\u017eili so rev\u0161\u010dino in kriminaliteto, ki sta bili v tesni povezavi, kakor tudi \u0161tevilo oseb , ki so bili kaznovani z zaporno kaznijo. V za\u010detku 20. stoletja so ustanovili register kaznivih dejanj, z na\u0161rtom\u00a0 o nacionalnem sistemu policijske statistike.\u00a0 V Sloveniji statistika bele\u017eenja kriminalitete sega v leto 1950, ko se je v javnosti pojavil prispevek neznanega avtorja \u00bbGibanje kriminalitete v Sloveniji med letom 1945 in 1949\u00ab in sicer v drugi \u0161tevilki revije \u00bbKriminalisti\u010dna slu\u017eba pod oznako strogo zaupno\u00ab. Takratni Republi\u0161ki sekretariat za notranje zadeve je za\u010del po letu 1960 objavljati \u00a0letne publikacije o kriminaliteti. Razvidno je torej, da se s kriminaliteto spopadajo vse dru\u017ebe, da\u00a0 nanjo\u00a0 vplivajo razli\u010dni dejavniki; gospodarski, socialni, zdravstveni, biolo\u0161ki itn., vemo tudi, da kriminogena oseba mora za kaznivo dejanje odslu\u017eiti kazen. Primer dobre prakse, dejanje za vzgled pa so nam v teh dneh ponudili obsojenci v ljubljanskem zaporu \u2013 z dobrodelnimi prispevki za eksisten\u010dno ogro\u017eenega hudo po\u0161kodovanega delavca. Dejanje, ki ga premore le pe\u0161\u010dica tistih, ki so zunaj …\u00a0 \u00a0<\/strong><\/p>\n

PRIMERI DOBRIH PRAKS IZOBRA\u017dEVANJA ZAPRTIH OSEB<\/strong><\/p>\n

\u00a0Napisala Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Izobra\u017eevanje zapornikov mora biti tako kakovostno kot je izobra\u017eevanje odraslih izven Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). To posledi\u010dno pomeni, da morajo imeti obsojenci dostop do izobra\u017eevalnih programov zunaj zavoda. Primere dobrih praks najdemo v skandinavskih dr\u017eavah; ko ali \u010de izobra\u017eevanje obsojencev zunaj zapora ni mogo\u010de, morajo biti izobra\u017eevalnh programi v zaporu prilagojeni oz. v tesni povezavi z u\u010dnimi programi zunaj. Raziskave v teh dr\u017eavah ka\u017eejo na dejstvo, da se obsojenci, ki so se izobra\u017eevali zunaj zavodov, redkeje vrnejo na delikventno pot. Kazenska zakonodaja v Nem\u010diji dolo\u010da, da zavodi za prestajanje zaporne kazni ohranjajo stike z nekdanjimi obsojenci in jim na tak na\u010din nudijo podporo na izobra\u017eevalni poti, ki so ji le-ti za\u010deli v zaporu.<\/strong><\/p>\n

Primer dobre prakse je tudi Norve\u0161ka, kjer v izobra\u017eevanje in usposabljanje, na primer usposabljanje na podro\u010dju gospodinjstva, vklju\u010dujejo osebe brez stalnega prebivali\u0161\u010da, rerednih finan\u010dnih prihodkov in osebe z neurejenim socialnim statusom. Te\u010daji gospodinjstva so namenjeni pridobivanju ve\u0161\u010din o prehranjevanju, higieni, ravnanju z denarjem, socialnemu \u017eivljenju in premagovanju vsakdanjih \u017eivljenjskih ovir. Na kratko, tak pristop obsojencem nudi prakti\u010dno in teoreti\u010dno znanje za la\u017ejo vklju\u010ditev v dru\u017ebo po prestani kazni (dolo\u010dilo Odbora ministrov Sveta Evrope, 1990). Obsojenci s kraj\u0161o zaporno kaznijo se\u00a0 glede izobra\u017eevanja obravnavajo druga\u010de, tovrstni zaporniki morajo ohranjati stike tudi izven zapora, primer dobre prakse je program za mlade obsojence v Angliji; program vsebuje razli\u010dne vidike \u017eivljenja mladine, socialni vidiki, delo in brezposelnost, avtoriteta, spretnosti v gospodinjstvu, nastanitev po prestani kazni. \u00a0Lahko torej sklepamo, da izobra\u017eevanje obsojenim, predvsem mladim prestopnikom naredi nekaj dobrega, in \u010de velja, da se prvotnih ob\u010dutkov, vzorcev ali znanj\u00a0 nikoli ne pozabi, te primre dobrih praks lahko za\u010dnemo uveljevljati tudi pri nas.<\/strong><\/p>\n

REALNE MO\u017dNOSTI IN MOTIVACIJA ZA IZOBRA\u017dEVANJE V ZPKZ<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Za izobra\u017eevanje mora imeti \u010dlovek \u017eeljo, mora biti opremljen z mo\u010dnim motivacijskim nabojem,in razlogi, ki naj bodo opravi\u010dili u\u010denje, ki je v dana\u0161njem \u010dasu drago. Tako je tudi v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Za razliko od kazenske zakonodaje, denimo, skandinavskih dr\u017eav, ima slovenska zakonodaja na podro\u010dju financiranja izobra\u017eevanja obsojenih oseb posebno vrzel, in sicer z izjemo ZPKZ Dob, kjer srednje\u0161olsko izobra\u017eevanje ve\u010dinoma sofinancira zavod, drugi ZPKZ po dr\u017eavi tega sofinanciranja nimajo, zato se morajo obsojenci izobra\u017eevati izven zavoda ter ga morajo financirati sami. Posledi\u010dno to pomeni, da se izobra\u017euje manj zaprtih oseb. Torej o pomembni motivaciji, \u017eelji po znanju ne moremo govoriti, lahko pa govorimo o inkompatibilnosti interesov med izobra\u017eevanjem in drugimi podro\u010dji, na kratko, na podro\u010dju izobra\u017eevanja obstajajo protislovja \u00a0Teh protislovij je nekaj, ugotovitve pa so slede\u010de:<\/strong><\/p>\n

-aktivnosti, povezane s \u0161tudijem, ki potekajo izven zavoda so za obsojence ve\u010dinoma negosegljive,<\/strong><\/p>\n

– neprimernost oz. prenatrpanost, neustreznost u\u010dnih prostorov, kar mo\u010dno vpliva na izobra\u017eevanje,<\/strong><\/p>\n

– zardai preme\u0161\u010danja iz zapora v zapor, obsojenci ne morejo nadaljevati izobra\u017eevanja,<\/strong><\/p>\n

– zaradi disciplinskih kazni je obsojenec za dolo\u010den \u010das izklju\u010den iz izobra\u017eevanja (samica),<\/strong><\/p>\n

– zaradi medikamentoznih terapij (razli\u010dnih zdravil), u\u010dinki izobra\u017eevanja so pri obsojencih manj\u0161i,<\/strong><\/p>\n

Toda eno najbolj pomembnih protislovij in obenem tudi ugotovitev je zgoraj omenjeno samofinanciranje izobra\u017eevanja obsojencev, \u010deprav je popolnoma transparentno njihovo finan\u010dno stanje oz. je jasno, da obsojenci sredstev za izobra\u017eevanje nimajo, sploh tisti z dalj\u0161o zaporno kaznijo, kajti, \u010de so bili pred slu\u017eenjem kazni zaposleni, delovnega mesta ne morejo obdr\u017eati, \u010de je kazen dalj\u0161a od enega leta. Torej je sklepati, da\u00a0 mnogim obsojenim na dolgoletno kazen to dejstvo, ta nemo\u010d nekaj naredi, nekaj v njih spro\u017ei, predvsem, \u010de so se resni\u010dno \u017eeleli izobra\u017eevati, v smislu – delati nekaj koristnega, porabiti svoj prosti \u010das, implicitno, pa vendar \u2013 v dru\u017ebeno dobro.\u00a0\u00a0 \u00a0<\/strong><\/p>\n

ZAPOSLOVANJE NEKDANJIH ZAPORNIKOV<\/strong><\/p>\n

Leta 1989 je Odbor ministrov Sveta Evrope \u00a0je ob upo\u0161tevanju pravice do izobra\u017eevanja kot temeljne \u010dlovekove pravice, sprejel in predstavil\u00a0 dr\u017eavam \u010dlanicam program\u00a0 izobra\u017eevanja v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Izobra\u017eevanje v ZPKZ je pomembno za razvoj posameznika in dru\u017ebe nasploh, kajti velika ve\u010dina obsojencev ima neuspe\u0161ne izobra\u017eevalne izku\u0161nje, izobra\u017eevanje pa je potrebno tudi zaradi humanizacije in izbolj\u0161anja razmer v zaporih. Zakon o izvr\u0161evanju kazenskih sankcij v 104 \u010dlenu\u00a0 dolo\u010da, da se obsojencu pred odpustom izda spri\u010devalo o kon\u010danem izobra\u017eevanju, iz katerega ne sme biti razvidno, da ga je pridobil med prestajanjem kazni. \u010ceprav omejitve so, saj mora nekdanji obsojenec pro\u0161nji za zaposlitev prilo\u017eiti potrdilo o nekaznovanosti. Najpogostej\u0161e oblike izobra\u017eevanja v zaporih pri nas so vezani na gostinstvo, centri za socialno delo (CSD) ter razli\u010dni zavodi (npr. Papilot) v veliki meri pomagajo pri integraciji, ponovnem vklju\u010devanju v dru\u017ebo, kakor tudi pri iskanju zaposlitve. Velikega pomena pa je tudi posameznik sam, njegovo socialno okolje, motivacija do dela ipd. Nekdanji obsojenci se po odpustu prijavijo na zavod za zaposlovanje, ki jih vklju\u010di v aktivne programe iskanja zaposlitve, tako kot za ostale dr\u017eavljane \u2013 iskalce zaposlitve. \u010ceprav je nekdanjim obsojencem zaradi preobremenjenosti delovnega trga, kakor tudi stigmatiziranosti dru\u017ebe\u00a0 te\u017eje zagotoviti zaposlitev. \u00a0\u00a0Te\u017eava je tudi v tem, da Slovenija nima tak\u0161nega sistema, ki bi omogo\u010dal stik\u00a0 z obsojencem stike tudi po prestani kazni, zato so le-ti\u00a0 ve\u010d ali manj prepu\u0161\u010deni sami sebi oz. CSD in razli\u010dnim podpornim zavodom. Izobra\u017eevanje v ZPKZ je naravnano tako, da imajo zavodi ploeg formalnega izobra\u017eevanja tudi izobra\u017eevanja za poklic, npr. poklic kuhar-natakar, \u010distilec, dietni kuhar ipd. To izobra\u017eevanje je kraj\u0161e, obsojenci\u00a0 pa pridobijo certifikat, kar jim zagotavlja, da po odpustu lahko opravljajo to delo. Zaposlitev pa je, kot re\u010deno, odvisna predvsem od posameznika; kak\u0161na je njegova intenca do dela, kolik\u0161no ima potrebo po samorealizaciji. Torej, kak\u0161na je njegova zgornja meja. \u010ce\u00a0 jo sploh, na vseh ravneh \u017eivljenja \u00a0stigmatizirani zapornik\/posameznik lahko ima …<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna G. Kraskova \u00a0<\/strong><\/p>\n

SOCIALNO IZOBRA\u017dEVANJE V ZPKZ\u00a0<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Odbor ministrov Sveta Evrope je 1990 leta je med ostalim, zapisal, da je zaradi te\u017ejega zaposlovanja nekdanjih zapornikov potrebno specializirano usmerjena izobra\u017eevanja nadomestiti s splo\u0161nim in \u0161ir\u0161im izobra\u017eevanjem. Tako je pri poklicnem izobra\u017eevanju potrebno uskladiti produktivnost s prakti\u010dnim delom. Poklicno izobra\u017eevanje pri obsojencih\u00a0 krepi delovne navade,i pomaga pa jim tudi pri razvoju in pridobivanju delovnih izku\u0161enj. Vendar mora poklicno izobra\u017eevanje slediti povpra\u0161evanju na trgu dela, kar danes, mora pa biti to izobra\u017eevanje kakovostno, kajti pomemben vidik ima pri tem dejstvo, da bodo na delovnem trgu nekdanji obsojenci. Ravno tako je pomebno sodelovanje zavodov za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) in zunanjih poklicnih \u0161ol zaradi nadaljevanja izobra\u017eevanj teh oseb na prostosti. A poleg poklicnega izobra\u017eevanja je potrebno izobra\u017eevanje obsojenih oseb tudi na vseh ostalih \u017eivljenjskih podro\u010djih. Pomembno vlogo ima tudi splo\u0161no in socialno izobra\u017eevanje, saj se z njim neko\u010d zaprte osebe la\u017eje prilagajajo trgu delovne sile. Tako na primer cilj socialnega u\u010denja se nana\u0161a na vzgojo in izobra\u017eevanje ljudi v njihovem socialnem \u017eivljenju. S tem je mi\u0161ljeno predvsem na socialno izklju\u010dene in neizobra\u017eene. Zato mora biti poleg vzgoje in izobra\u017eevanja vklju\u010deno tudi socialno u\u010denje, ki obsojenemu ponuja rast celostne osebnosti, u\u010di ga kakovostno nadzirati lastno osebnost. Pri ranljivih skupinah je potrebno onemogo\u010diti negativni vpliv, saj so imeli \u0161tevilni obsojenci pred prihodom v zapor te\u017eave z u\u017eivanjem alkohola ali psihotropnih snovi in \u0161ibke socialne ve\u0161\u010dine. In navsezadnje socialno u\u010denje obsojeno osebo spodbuja \u00a0spoprijeti se z lastnimi ob\u010dutki, predvsem krivde zaradi storjenega kaznivega dejanja. Kajti, \u010de \u010dlovek \u017eeli najti smisel v \u017eivljenju, mora poiskati svojo rano … \u00a0<\/strong><\/p>\n

IZOBRA\u017dEVALNI IZZIVI V ZAVODIH ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA<\/strong><\/p>\n

Napisala: Zuzanna G Kraskova<\/strong><\/p>\n

V slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) je vidik izobra\u017eevanja obsojenih oseb pomemben dejavnik k osebnemu napredku zaprtih in se v praksi relativno dobro uveljavlja. Kajti izobra\u017eevanje, poleg prakti\u010dne koristi, pomeni osebnostno rast, vpliva na samozavest, se pravi, pripomore k razvoju in uspehu zaprte osebe. Izzivalno pa je vpra\u0161anje, kako spodbuditi zapornike k izobra\u017eevanju; kako jim pomagati vzbuditi zanimanje za znanje, spodbuditi zavest na vi\u0161jo raven glede samospo\u0161tovanja in vere v lastne sposobnosti. Te\u017eav je kar nekaj; \u0161tevilni imajo te\u017eave z branjem in pisanjem, kar vpliva na njihovo samopodobo, zato so pogosto tudi mo\u017enosti, natan\u010dno, sposobnosti za sodelovanje s pedagogi nizke. Veliko te\u017eavo predstavljajo tudi osebni dejavniki, kot so zloraba psihotropnih snovi, kar ima \u0161tevilne negativne u\u010dinke pri u\u010denju oziroma pogosto je pri zasvojenih u\u010denje povsem onemogo\u010deno. Vendar je potrebno poudariti, da so izobra\u017eevalni programi v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) prilagojeni potrebam posamezniku, \u010deprav mora biti kvalifikacija v kazenski ustanovi enakovredna kvalifikaciji pridobljeni zunaj zapora. Na izobra\u017eevanje se v zaporih pogosto gleda kot na drugorazredno aktivnost, zato Odbor ministrov (Odbor ministrov Sveta Evrope, 1990) meni, da bi moralo imeti izobra\u017eevanje v ZPKZ isti status kot delo, kajti enako vrednotenje u\u010denja in dela lahko spodbudi obsojence k izobra\u017eevanju, tako potrjuje primer dobre prakse v drzavah, ki ta vidik uresni\u010dujejo (npr. Nekatere skandinavske dr\u017eave, Norve\u0161ka itn.). Pomemben vidik oz. dejavnik, ki pripomore k odlo\u010ditvi obsojenca za izobrazevanje predstavlja tudi njegov odnos z osebjem ustanove; \u010de je ta odnos optimalen, bo zavzel tudi do izobra\u017eevanja pozitivno stali\u0161\u010de. Motivacijo predstavlja tudi odnos obsojenca z ostalimi zaprtimi osebami; se pravi vzajemno spodbujanje k izobra\u017eevanju, usposabljanju, u\u010denju. Morda pa zgolj k branju ali pisanju. In zlasti slednje je pomembno, saj ve\u010dino obsojencev pesti frustracija, vezana na kaznivo dejanje ali te\u017eko \u017eivljenje v preteklosti. Kdo ve, morda bo kdo od obsojencev na\u0161el navdih ravno v traumati\u010dni izku\u0161nji, in to ne bi bil osamljen primer; na primer E. A. Poe je neko\u010d dejal, da, \u00bb\u010de ne bi imel tako nesre\u010dnega \u017eivljenja, Krokarja nikoli ne bi napisal\u00ab … <\/strong><\/p>\n

IZOBRA\u017dEVANJE V ZPKZ<\/strong><\/p>\n

\u00a0(napisala Zuzanna G Kraskova)<\/strong><\/p>\n

Nujnost izobra\u017eevanja zaprtih oseb v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) je Svet Evrope leta 1989 tudi uradno sprejel, in sicer sklicujo\u010d se na pravico do izobra\u017eevanja kot temeljno \u010dlovekovo pravico, kakor tudi iz vidika pomembnosti za razvoj posameznika v dru\u017ebi, posledi\u010dno pa tudi za razvoj dru\u017ebe same. Odbor ministrov je takrat vladam dr\u017eav \u010dlanic predlagal, priporo\u010dal politiko izobra\u017eevanja obsojenih oseb z naslednjimi poudarki:<\/strong><\/p>\n

– izobra\u017eevanje mora biti organizirano tako kot je v izvenzaporeskem sistemu in za skupine zapornikov iste starostne skupine,<\/strong><\/p>\n

– mora biti omogo\u010den vsem zaprtim osebam,<\/strong><\/p>\n

– cilj izobra\u017eevanja naj temelji na osebnem razvoju posameznika,<\/strong><\/p>\n

– naloga zaposlenih v ZPKZ mora biti spodba k izobra\u017eevanju obsojenih oseb,<\/strong><\/p>\n

– izobra\u017eevanje mora imeti enak status kot delo,<\/strong><\/p>\n

– obsojene osebe naj se spodbuja k ciljnemu, aktivnemu izobra\u017eevanju,<\/strong><\/p>\n

– obsojenci naj imajo mo\u017enost izbire med razli\u010dnimi, vseakakor ustreznimi oblikami izobra\u017eevanja,<\/strong><\/p>\n

–\u00a0 zagotovljena mora biti u\u010dna pomo\u010d zaprtim osebam, ki imajo u\u010dne te\u017eave,<\/strong><\/p>\n

– pomembno je poznavanje razmer na trgu dela, posebno pri poklicnem izobra\u017eevanju in usposabljanju,<\/strong><\/p>\n

– ZPKZ naj imajo dobro zalo\u017eene knji\u017enice z u\u010dnim gradivom, dostopne vsem zaprtim osebam,<\/strong><\/p>\n

– telesna vzgoja mora biti pomembna aktivnost zaprtih oseb,<\/strong><\/p>\n

– velik pomen je potrebno posvetiti tudi ustvarjalnim in kulturnim dejavnostih, saj pripomorejo k bolj\u0161i samopodobi zaprtih oseb,<\/strong><\/p>\n

– socialno u\u010denje je posebno pomembno za obsojence, kajti\u00a0 utrditev tega u\u010denja jim omogo\u010da la\u017ejo vrnitev v dru\u017ebo,<\/strong><\/p>\n

– obsojencem naj bo omogo\u010deno izobra\u017eevanje tudi izven kazenskih ustanov,<\/strong><\/p>\n

– spodbujati je potrebno tudi\u00a0 izobra\u017eevanjev postpenalnem obdobju oz. po odslu\u017eeni zaporni kazni,<\/strong><\/p>\n

– za zagotovitev izobra\u017eevanja obsojenih oseb morajo biti na voljo sredstva, oprema in osebje (Odbor ministrov Sveta Evrope, Strasbourg, 1989).<\/strong><\/p>\n

Slovenski zakon o izvr\u0161evanju zakonskih sankcij (ZIKS \u2013 1UPB1) sledi priporo\u010dilom Evrope, saj izobra\u017eevanje zmanj\u0161uje negativne u\u010dinke zapora, ki\u00a0 zaprto osebo zaznamuje za vse \u017eivljenje \u2013 kajti, prisilno bivanje na natan\u010dno dolo\u010denem kraju dalj\u0161e obdobje, brez mo\u017enosti uveljavljanja najosnovnej\u0161e (lastne) \u017eelje na \u010dlovekove psihi\u010dne procese vpliva, milo re\u010deno, nespodbudno. Da ne omenjam \u0161e soo\u010danje z odgovornostjo za storjeno kaznivo dejanje in soo\u010danje s sprejetjem krivde … \u00a0\u00a0<\/strong><\/p>\n

NAJ BO USPE\u0160NO, ZDRAVO, SMELO IN VESELO 2016 *****<\/strong><\/p>\n

VPLIV URJENJA PSOV NA REHABILITACIJO ZAPORNIKOV<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna G Kraskova<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong>Raziskave iz tujine ka\u017eejo, da ima pes, poleg tega, da je zvesti \u010dlovekov spremljevalec tudi izjemno pozitivne u\u010dinke na psihi\u010dno in fizi\u010dno zdravje ljudi, konkretno, zapornikov; obsojencu krepi ob\u010dutek odgovornosti in skrbi, saj tisti obsojenci z dalj\u0161o zaporno kaznijo te ob\u010dutke nujno potrebujejo. Obsojenec, ki dnevno skrbi za dobro kondicijo \u017eivali hkrati omogo\u010da dobro po\u010dutje tudi sebi. Poleg tega pa krepi tudi ob\u010dutja na vi\u0161ji ravni; ljubezen, pripadnost, prijateljstvo, sodelovanje itn. Psi so od nekdaj zvesti \u010dlovekovi spremljevalci, pomaga okrepiti zdravje, pospe\u0161uje okrevanje bolnih, celo naznanja zgodnji razvoj bolezni, kot je rak,\u00a0 sladkorna bolezen, epilepsija ipd. (L. Wels, 2007). V zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) pa z urjenjem psov za osebe s posebnimi potrebami urjenje psov slu\u017ei tudi kot terapevtski vidik du\u0161evnega okrevanja obsojenca, saj je tovrstno urjenje zahtevna in odgovorna naloga, ki zahteva od obsojenca posebno vztrajnost in sistemati\u010dno delo. Tuji primeri dobre prakse pri\u010dajo o tem, da se veliko \u0161tevilo nekdanjih obsojencev po izteku zaporne kazni odlo\u010di za tovrstno dejavnost tudi na prostosti. Ta podatek torej dokazuje, da urjenje psov v zaporih na obsojence vpliva izjemno pozitivno in spodbudno. Raziskave pri\u010dajo tudi o pomembnem napredku glede anksioznih motenj obsojencev, kajti znano je, da so obsojenci ob prestajanju zaporne kazni tesnobni, na kar vpliva omejenost \u017eivljenjskega prostora in gibanja, obremenjenost s storjenim kaznivim dejanjem, predvsem pa soo\u010danje z ob\u010dutki krivde zaradi storjenega zlo\u010dina. Pes, kot zvesti spremljevalec, z brezpogojno ljubeznijo in pripadnostjo na poseben, svojstven na\u010din obsojencu nudi sprejemanje sebe in dejanja, ki ga je storil. Ku\u017eki imajo ta poseben \u010dut, to naredijo na poseben na\u010din. Na vi\u0161ji ravni. Imajo lastnost, ki jo \u010dlovek, \u017eal, ni\u00a0 in nikoli ne bo sposoben zares ponotranjiti. Niti dojeti.<\/strong><\/p>\n

PROGRAM URJENJA PSOV V ZAPORIH V TUJINI<\/strong><\/p>\n

Napisala ZUzanna G. Kraskova<\/strong><\/p>\n

Rehabilitacijo oz. tretman v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) opredeljujemo kot niz postopkov in na\u010dinov, s katerimi vplivamo na osebo, ki je storila kaznivo dejanje. Omenjeni postopki so opredeljeni medicinsko, socialno in psiholo\u0161ko, le-te se pa zdru\u017eujejo v celovit tretmanski program, navedene metode pa so nastale po drugi svetovni vojni. Velja omeniti pristop humane psihologije, enakopravno vlogo med klientom (obsojencem) in terapevtom. Tukaj je treba omeniti penologa Normana Fentona, ki je v postpenalno obravnavo vpel skupinske terapije, (Fenton poudarja pomen \u010dustvenih konfliktov, vpliv skupine na posameznika, izbolj\u0161anje socialnega po\u010dutja v ustanovi in spodbujanje konstruktivnih med\u010dlove\u0161kih odnosov). Izbolj\u0161anje medosebnih odnosov pa terja metamorfozo totalitarnih zavodov oz. njihove mikrostrukture, stila vodenja ter organizacijskih, vsebinskih in odnosnih vidikov med\u010dlove\u0161ke komunikacije na vseh ravneh, s \u010dimer se posledi\u010dno pove\u010da odprtost in zmanj\u0161a totalitarnost institucije (Petrovec, 1999). Primer dobre prakse iz tujine ka\u017ee na spodbudne psihosocialne u\u010dinke, ki jih prina\u0161a program urjenja psov v zaporih. Strokovna obravnava obsojenih poteka po individualnih, skupinskih in skupnostnih programih. Na osnovi pridobljenih podatkov o obsojencu ob nastopu prestajanja kazni in na podlagi individualnih pogovorov ter po posvetu strokovnega tima, se izda program individualnega tretmana. Ki vsebuje opredelitev, oblike vodenja in aktivnosti zaprte osebe. Med aktivnosti spada tudi urjenje psov, ki poteka pod strokovnim nadzorom, ima pa pozitiven vpliv glede povratni\u0161tva, kajti s pozitivno motivacijo, s katero obsojenci zapusti zavod za prestajanje zaporne kazni, se pogosto odlo\u010dijo z delom nadaljevati tudi na prostosti. Pri nas se tak\u0161ni programi \u0161e ne izvajajo; ne zaradi tega, ker ne bi imeli dovolj psov \u00bbza ciljno usmerjeno pomo\u010d\u00ab, gre za sistemsko oviro, ki bi je bilo potrebno \u010dim prej odpraviti; O. Strimple (2003) je opazil, da je bilo \u00bble malo tistih, ki so uspeli prepoznati pozitivne u\u010dinke, ki jih je imel za obsojence stik z \u017eivalmi\u00ab, in osebno menim, da je ravno to dejstvo zaskrbljujo\u010de, saj pri nas ni raziskav o u\u010dinkih programov urjenja psov na obsojence, ki bi bila po moji presoji nekako nujna, saj popolno resocializiranega obsojenca, naj bi si \u017eelela vsaka zdrava dru\u017eba. <\/strong><\/p>\n

REHABILITACIJA V ZPKZ S POMO\u010cJO \u0160OLANJA PSOV<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna G Kraskova<\/p>\n

V svetu je \u0161olanje in dresura psov v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) stalna praksa, v slovenskih zavodih pa se tovrstna rehabilitacija \u0161e ne izvaja. \u0160tevilne \u0161tudije in raziskave po svetu pri\u010dajo o pozitivnem psihosocialnem u\u010dinku, u\u010dinkovite rehabilitaciji zapornikov s pomo\u010djo socioterapije z \u017eivalmi. S strani strokovne javnosti s tega podro\u010dja na slovenskem prostoru tovrstne tendence \u0161e ni zaznati, \u010deprav ta specifi\u010dna oblika tretmaja obsojenih oseb prina\u0161a poleg psihosocialne rehabilitacije tudi la\u017eje soo\u010danje s krivdo in posledico zanjo, se pravi, pozitivno vpliva na vklju\u010devanje zapornikov v zaporni\u0161ko okolje, posebno pri osebah z dalj\u0161o zaporno kaznijo. Posledi\u010dno pa ima pozitivne u\u010dinke tudi na la\u017eje vklju\u010devanje v socialno okolje po prestani zaporni kazni. Saj primer dobre prakse iz tujine pri\u010da o pomembnem delu primerov te populacije, nekdanjih zapornikov, ki so se po prestani zaporni kazni odlo\u010dili za vzrejo in \u0161olanje psov ali drugih \u017eivali, predvsem konj. Hipoterapija \u2013 terapija s pomo\u010djo oskrbe (tudi vzreje) konj je poleg \u0161olanja psov, v psihosocialni praksi ena naju\u010dinkovitej\u0161ih terapij, ne le za obsojene osebe ampak za ljudi nasploh. V Sloveniji postaja vedno bolj pere\u010d problem glede \u010dedalje ve\u010djega \u0161tevila zavr\u017eenih \u017eivali, ki krepko presega kapacitete zaveti\u0161\u010d, predstavlja pa tudi velik stro\u0161ek zanje. \u0160e bolj drasti\u010dno dejstvo je, da ve\u010dina zavr\u017eenih \u017eivali (tudi psov) ima majhne mo\u017enosti za posvojitev in jim s \u010dasom grozi evtanazija. Predvidoma tudi zaradi slednjega so se v tujini izoblikovali razli\u010dni rehabilitacijski programi v zaporih in namen oz. u\u010dinek interakcije zapornikov je dvojen; resocializacija obsojenca in rehabilitacija \u017eivali, ki ji tak tretma lahko prinese mo\u017enost, ne le pre\u017eivetja ampak tudi drugo mo\u017enost nasploh. Ob tem neraziskanem podro\u010dju pri nas bi si morali morda zastaviti pomembno vpra\u0161anje; zakaj je prej\u0161nji komunisti\u010dni re\u017eim podpiral humanizacijo zaporni\u0161ke politike, sedanji, demokrati\u010dni pa je z zakonodajo iz leta 1991 podro\u010dje kaznovalne politike zaostril, in posledi\u010dno pove\u010dal \u0161tevilo zaprtih oseb (za kar 100%) , kar nam vzbuja ob\u010dutek, da nekaj ne deluje. Tudi dejstvo, da med dr\u017eavami s programi rehabilitacije zapornikov s \u0161olanjem psov Slovenije ni, Ju\u017ena Afrika pa, denimo, je. Nekdo je neko\u010d ugotovil, da se veli\u010dina in moralna rast naroda lahko sodi po njegovem odnosu do \u017eivali. To je bil Mahatma Gandhi.<\/p>\n

FILM NA OKO – PRVI MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL ZA OTROKE IN MLADE
<\/strong><\/p>\n

Zuzanna G Kraskova
<\/strong><\/p>\n

V Sloveniji od 3.10. do 7.10. 2015 poteka prvi mednarodni filmski festival za otroke in mlade – FILM NA OKO. Z izjemno kakovostnim, subtilno izbranim filmskim repertoarjem se ta festival lahko postavi ob bok tovrstnim festivalom po Evropi in svetu. Program festival zajema dru\u017ebeno ob\u010dutljive teme, zna\u010dilne za odra\u0161\u010danje, ki si v dana\u0161njem \u010dasu, popolne metamorfoze evropskega prostora pa tudi sveta, absolutno zaslu\u017ei vmestitev med najbolj aktualno obravnavane teme, poleg tega pa opozarja nase s sve\u017eino in novim pristopom, saj zajema tematsko opredeljene vsebine, ki so dostopne in razumljive vsem filmskim sladokuscem; otrokom v primarnem, sekundarnem, kakor tudi v tercialnem izobra\u017eevanju, torej je festival za vse starosti in vse okuse. Produkcijo festivala je prevzel zavod VIZO, ki se s svojim delovanjem tudi sicer posve\u010da filmski vzgoji otrok in mladine, programski partnerji pa so kulturni centri po vsej Sloveniji, kajti festivala poteka v ljubljanski Kinoteki in \u0161e v desetih slovenskih mestih. PRIPORO\u010cAM!
<\/strong><\/p>\n

Delo, 18.9.2015<\/p>\n

Intervju z Zuzanno Kraskovo pripravila Mojca Zabukovec<\/p>\n

-Nastanjenim v ljubljanskem azilnem domu nudi\u0161 psihoterapijo v okviru projekta Omega. Za kak\u0161en projekt gre?<\/p>\n

Projekt Omega je nastal v okviru EU projektov, ki so osredoto\u010deni na ranljive skupine. Poleg Slovenije v projektu sodelujejo \u0161e Avstrija, Nem\u010dija, Romunija in Hrva\u0161ka, vsaka dr\u017eava pa je fokusirana na dolo\u010deno marginalno skupino in konkretno pomo\u010d, konkretno Omega projekt, ki v Sloveniji poteka prek slovenske filantropij zajema pomo\u010d azilantom, \u017ertvam vojnega nasilja, ki so v R Sloveniji zaprosili za azil. Nosilka projekta je avstrijska organizacija, projekt pa je naravnan holisti\u010dno, tako je v pomo\u010d zajeto zdravstvena oskrba, psihosocialna pomo\u010d, administracija in psihoterapija. Osebno zelo podpiram ta projekt, kajti glede na dejstvo, da \u017eivimo v \u010dasu, ki je morda, gledano iz vidika celotne zgodovine \u010dlove\u0161tva, zdaj najbolj prepojen z vojnimi \u017eari\u0161\u010di, je in bo tovrstnih \u017ertev \u010dedalje ve\u010d, katastrofalnem stanju ube\u017enikov iz vojnih obmo\u010dij, emigratntov in beguncev pa imamo mo\u017enost spremljati dnevno. Novico o enormnem \u0161tevilu beguncev, o ne\u010dlove\u0161kem ravnanju z njimi, o njihovi vztrajnosti, lahko jo imenujemo tudi kot trdo\u017eivo odlo\u010dnost, mediji uvr\u0161\u010dajo v top teme, novice dbnva, ob tem pa se poraja vpra\u0161anje, ali s tem \u017eelijo zganiti javnost, ali gre zgolj za ekskluzivnoe novice. Te pa vemo, kak\u0161ne so, njihova topika ima vedno priokus zastrahovanja javnosti. Torej na\u0161a realnost ne bi mogla biti bolj optimalna za tak\u0161ne projekte kot je Omega.
-Je psihoterapija omogo\u010dena vsem? Koliko jih prihaja in kako poteka?<\/p>\n

Vsem, ki se zanjo odlo\u010dijo, kajti v azilnih domovih je pestro kulturno okolje; tja se zatekajo ljudje iz razli\u010dnih dr\u017eav, razli\u010dnih kontinetnov, torej razli\u010dnih ideolo\u0161kih pogledov, religij, stali\u0161\u010d. Ve\u010dinoma se za psihoterapijo odlo\u010dijo predstavniki mlaj\u0161e in srednje generacije, ki so imeli, in, kar je najbolj pomembno, imajo \u0161e vizijo o bolj\u0161em svetu, bolj spodobnem \u017eivljenju, in ne glede na represijo, ki se jim je dogajala v mati\u010dni dr\u017eavi in se jim \u0161e dogaja v blaginji polnem zahodnem svetu, upajo na mo\u010dnej\u0161o notranjo naravnanost, ki posledi\u010dno producira dobre odlo\u010ditve in ohranja du\u0161evno stanje zdravo. No, psihoterapija je za tak\u0161ne uporabnike zelo u\u010dinkovita metoda in odli\u010dna izbira pomo\u010di.
-Kaj ugotavlja\u0161 skozi zdravljenje oziroma kaj opa\u017ea\u0161?<\/p>\n

Pri uporabnikih, ki poznajo psihoterapijo kot metodo zdravljenja du\u0161evnosti, je dokaj hitro mo\u010d zaznati, da se njihova potrtost, tesnoba bojazen itn. Umika bolj optimisti\u010dnemu razmi\u0161ljanju, kajti um deluje linearno in ponavljajo\u010de se avtomatske negativne misli in bazi\u010dni vzorci, ki so posledica napa\u010dnih razmi\u0161ljanj in ki povzro\u010dajo \u010dustveno nelagodje, torej ti vzorci, ki so pridobljeni, nau\u010deni \u017ee v otro\u0161tvu ali mladosti, posameznikom, ki so bili vpeti v vojna grozodejstva, ne dovolijo tega pozabiti. S psihoterapevtsko obravnavo pa skupaj prepoznavamo in modificiramo \u0161kodljive misli, i\u0161\u010demo nove, zdrave in sve\u017ee re\u0161itve te\u017eav in du\u0161evnih stisk. Tako da, ja, sem mnenja, sode\u010d po rezultatih lastne prakse, je za zdravljenje travm, frustracij, fobij ipd. psihoterapija odli\u010dna re\u0161itev. Zlasti iz vidika du\u0161evne spro\u0161\u010denosti, kar jim da mo\u017enost istovetenja z drugimi ljudmi, dr\u017eavljani, saj nih\u010de ni vi\u0161je in nih\u010de ni ni\u017eje \u2013 vsi smo natanko tu.
-Pravi\u0161, da je kreacija (skozi kreativno terapijo) tudi mo\u010dno \u010dustvo, ki razbija zidove. Kako na ljudi, ki so nastanjeni v azilnem domu, vpliva dejstvo, da so omejeni v gibanju, da so pravzaprav zaprti?<\/p>\n

Ja, poleg psihoterapije izvajam tudi kreativno terapijo, ki je po mojem mnenju dodana vrednost projektu; uporabnikom omogo\u010da pozdvigniti se na vi\u0161jo raven, za\u010dutiti svojo \u010dlove\u010dnost \u2013 in se v tem stanju po\u010diti odli\u010dno. Ve\u010dina mojih klientov je kreativnih in ustvarjalnih ljudi, nekateri so \u017ee sodelovali v razli\u010dnih ustvarjalnih projektih s slovenskimi umetniki na ve\u010d podro\u010djih, in ta skupina uporabnikov zares do\u017eivlja svojo nadarjenost kot poslanstvo, smisel \u017eivljenja, zlato nit , in navsezadnje kot komunikacijo z dru\u017ebo, \u2013 kar ustvarjanje pravzaprav je, ne glede na polo\u017eaj, v katerem ustvarjalec trenutno je. Ko se po terapiji vrnejo v azilni dom, ustvarjajo naprej \u2013 ali ni to najlep\u0161i feedback, ki ga terapevt lahko dobi?<\/p>\n

-Glede na to, da morajo pri urejevanju papirjev dati skozi kar nekaj intervjujev, me zanima, kako gledajo na psihoterapevtski intervju?<\/p>\n

V glavnem so to posamezniki, ki psihoterapijo tretirajo kot nekaj dobrega, ne obligacijskega, intervju vidijo kot del terapevtskega postopka in skozi (pogosto neprijetna) vpra\u0161anja se obi\u010dajno pretol\u010demo spro\u0161\u010demo.<\/p>\n

-Delavnice kreativnega pisanja si vodila tudi v zaporu na Igu. Zdaj to po\u010dne\u0161 skupaj z azilanti, begunci. Pomaga\u0161 torej tistim, ki so pogosto razumljeni kot rob dru\u017ebe, so kriminalizirani, \u2026 Kako gleda\u0161 na to?<\/p>\n

Ja, obi\u010dajno, pravzaprav pogosto je med marginalnimi skupinami veliko kreativnih ljudi, le da niso imeli mo\u017enosti tega v \u017eivljenju izrazit. \u010ce omenim obsojence, kreativni ali ne, so \u017ee z izrekom kazni maginalizirani, smatrani za disocialne osebnosti (najraje se jim pripi\u0161e psihopatijo ali sociopatijo), \u010de pa se malce ozremo okoli, izostrimo pogled v smeri svetovnih politi\u010dnih srenj, politike nasploh, nam bo slika jasna, sprevideli bomo, kje je potrebno pravzaprav iskati disocialnost. In jo kon\u010dno za\u010deti kaznovati. Veliko obsojencev, ki so se \u017ee v mladosti soo\u010dili s kriminalnimi dejanji so \u017ertve v prvi vrsti disfunkcij primarne dru\u017eine, ravno tako pa tudi socialnega okolja, ki zapoveda zakone ulice, saj v ve\u010dini prihajajo iz dna dru\u017ebe. A kreativni so, ve\u010dina, moja izku\u0161nja z njimi ima posebno mesto v mojem spominu, saj smo bili tek pred tem, da izdamo knji\u017eno zbirko in zaporni\u0161ki \u010dasnik. A praviloma se pri tako rahlo\u010dutnih zadevah zatakne v sistemskem smislu. Tako da je ostalo le na ambiciji. A neko\u010d bomo brali toodli\u010dno, ne, izjemno zaporni\u0161ko poezijo, bo\u0161 videla \uf04a
-V pogovoru za Ono si na vpra\u0161anje, kak\u0161ni so posamezniki po vrnitvi iz zapora, odgovorila da \u00bbdruga\u010dni, zagrenjeni, distancirani, zadr\u017eani\u00ab. Kak\u0161ni so posamezniki po tem, ko zapustijo azilni dom?<\/p>\n

Ko ga zapustijo in gredo na psihoterapijo so odli\u010dno razpolo\u017eeni \uf04a Ko se vra\u010dajo s terapije, recimo temu zadovoljni, a zami\u0161ljeni, tuhtajo, kaj smo odkrili, popravili, vsekakor so bolj\u0161i, jim je la\u017eje, kar pa je najbolj pomembno, se lahko istovetijo z ostalimi, saj vsenas pestijo enakete\u017eave, du\u0161evne stiske, to je pa\u010d v \u010dlove\u0161ki naravi, a du\u0161evno zdravje je pravzaprav dobro po\u010dutje, \u010de nam v tem stanju uspe biti in ostati vsaj uro na dan, smo tistega dne definitivno zmagali. Tako se po\u010dutijo, kot del dru\u017ebe, v kateri so se, na \u017ealost, zaradi zgre\u0161enih ambicij nove liberalisti\u010dne politike bili prisiljeni zgoditi. So krasni ljudje, z izjemnimi potenciali, z veliko notranjo mo\u010djo in trdno voljo, ki jo ve\u010dina dr\u017eavljanov ne premore, in ne zdi se, je res, stra\u0161na izku\u0161nja zlorabe, zlostavljanja, diskriminiranja te ljudi dela mo\u010dnej\u0161e. So za primer.
-Ko opazuje\u0161, kako se Evropa odziva na begunce, kaj si ob tem misli\u0161?<\/p>\n

No, plaz se je spro\u017eil in begunski val bo rastel, temu uporu prikimavam, bo rastel, osebno upam, do te mere, da bo zganil kreatorje (ne kreativce!) politi\u010dnih trendov zahodne dru\u017ebe, ki so torej avtorji strategij, ki so spro\u017eili pri\u010dajo\u010de dogodke. Upam, da bo ustavil farizejsko ambicijo politike, in se bo na povr\u0161je dvignilo neizgovorjeno, a vsem blizu vpra\u0161anje \u2013 zakaj ti ljudje morajo zapu\u0161\u010dati svoje domove? Gotovo ne zaradi poni\u017eanj, ki jim jih ponuja zahodna dru\u017eba. Odgovor poznamo vsi, torej kot sem neko\u010d rekla, globalizacija je po\u0161ast, kakr\u0161ne na tem planetu do sedaj ni bilo, rojeva otroke, da bi jih potem lahko po\u017erla. A ti otroci so sjajni, vse vedo,razmi\u0161ljajo bistro in po\u0161teno, predvsem o tem, zakaj so se osredoto\u010dilii ravno na zahodno dru\u017ebo, na EU.Konec koncev, saj jim ve\u010d ni\u010desa ne moremo vzeti, dostojanstva pa sploh ne, saj tak\u0161nega v na\u0161i dru\u017ebi niti ne poznamo. Morda pa bi bilo dobro, da bi se aktivno dr\u017eavljanstvo zorganiziralo in naredilo projekt v smislu ene take velike akcije; z letali po\u0161iljalo begunce v Rusijo, z mo\u010dno fregato pa jih usmerili tudi v ZDA! Bodo \u017ee vedeli zakaj.<\/p>\n

ABSTINENCA V ZPKZ<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna Kraskova
<\/strong><\/p>\n

Na vpra\u0161anje, ali je abstinenca v zavodih za prestajanje kazni zapor (ZPKZ) mogo\u010da in uspe\u0161na, se ponuja ve\u010d ogovor oz. razlag. Uporabniki prepovedanih substanc, ki ve\u010dino \u010dasa pre\u017eivijo na ulici, \u017ee zaradi pravil in vedenjskih vzorcev, ki jih tak\u0161no \u017eivljenje ponuja, izgubijo stik z resni\u010dnim \u017eivljenjem in so nezmo\u017eni upo\u0161tevati pravila dru\u017ebenega sistema. Zakon pre\u017eivetja, ki ga narekuje \u017eivljenje na ulici je neizprosen, ki zasvojenim posameznikom prakti\u010dno \u00bbnarekuje\u00ab uporabo drog, jih \u00bbprepri\u010da\u00ab v vzroke omamljanja, tak\u0161no \u017eivljenje pa razumejo kot posledico zasvojenosti. Dolgotrajna zasvojenost, ki povzro\u010di nezmo\u017enosti dru\u017ebene afirmacije in nemo\u010di, da bi z uporabo prepovedanih substanc zasvojeni posameznik prenehal, ga \u010dedalje bolj marginalizira, on se pa pogreza v globlje v zasvojenost, ki ga nazadnje pripelje v protizakonita dejanja. V kriminal, ta pa ga navsezadnje pripelje v zapor. Ravno zaradi zgoraj omenjenih dejavnikov, je potrebno tak\u0161nim osebam priskrbeti psihosocialno pomo\u010d takoj, ko nastopi prestajanje zaporne kazni. Ukrepi obveznega zdravljenja zaradi uporabe prepovedanih substanc se v ZPKZ RS ne izvaja dosledno, kajti po Zakoniku izvajanja kazenskih sankcij (ZIKS) naj bi se celosten program rehabilitacije in ponovne reintegracije v dru\u017ebo izvajal \u0161ele po odpustu iz zavoda. V okviru penalne obravnave pa je mo\u010d zaznati situacije, ki zasvojenemu obsojencu onemogo\u010dajo optimalno vklju\u010ditev obveznega zdravljenja zasvojenosti; v prvi vrsti nelo\u010dljivost prostorov, kjer bi se abstinenca lahko izvajala, velik problem pa je tudi prostorska stiska v ZPKZ, saj zasvojenec v fazi zdravljenja, ki je name\u0161\u010den v sobi z ve\u010d jim \u0161tevilom obsojenih, te\u017eko sobiva z aktivnimi uporabniki droge. Program obveznega zdravljenja sicer ponuja metadonsko terapijo, ki, preprosto re\u010deno, pelje v drugo oz. druga\u010dno odvisnost. \u010ce torej , upo\u0161tevajo\u010d okrnjeno kazensko politiko, \u017eelimo odgovoriti na vpra\u0161anje, ali se je v ZPKZ mo\u017eno odvaditi droge, je odgovor vsekakor ambivalenten: je mo\u017eno, pod pogojem, da ima posameznik jekleno voljo in se zadeve loti, ne izven, ampak znotraj sebe. Morda ne bo zvenelo resni\u010dno, toda so primeri, ko so posamezniki v prestajanju kazni videli mo\u017enost in so \u010dez drogo naredili kri\u017e. Za vedno. Latinski pregovor carum rarum (kar je redko, je dragoceno) je vsekakor namenjen tak\u0161nim, hrabrim ljudem.<\/strong><\/p>\n

Ne-zasvojenost v ZPKZ<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna G Kraskova<\/p>\n

Kljub definiciji, ki zavode za prestajanje kazni zapora ozna\u010duje kot najbolj totalitarne ustanove, je droga prisotna tudi (in predvsem) tam. Ne gleda na nadzor in varnostne ukrepe, ki jih izvajajo zaposleni v ZPKZ, je u\u017eivanje prepovedanih snovi dnevna praksa, obsojenci so pa\u010d iznajdljivi in si potrebno substanco priskrbijo. Zasvojeni zaporniki, tisti, ki se \u017eelijo zdraviti v zaporu pa imajo mo\u017enost zdravljenja. Sicer ZPKZ lo\u010denih prostorov za odvajanje oz. zdravljenje nimajo, bi jih pa nujno potrebovali, saj bi morali biti lo\u010deni od ostalih obsojencev. Kajti odvajanje, abstinen\u010dne krize in razli\u010dni, hudi stranski u\u010dinki dolgotrajnega zdravljenja potrebujejo posebno nego in primerno obravnavo psihologov, psihiatrov, psihoterapevtov, strokovnega osebja ZPKZ.
ZPKZ so za ta namen uvedli pilotski projekt, ki omogo\u010da zamenjavo sterilnega pribora za injiciranje drog, zagotavlja dostopnost uporabnikov drog v zaporih do sterilnega pribora za injiciranje prepovedanih drog – injekcije, alkoholne krpice, askorbinska kislina, kondomi.
Predvidevajo, da se bodo s tem zmanj\u0161ale mo\u017enosti oku\u017eb, po\u0161kodb in drugih zdravstvenih tveganj zaradi uporabe neprimernega (sterilnega) pribora, saj izmenjava pribora med razli\u010dnimi uporabniki pove\u010da mo\u017enost \u0161irjenja razli\u010dnih oku\u017eb in bolezni (HIV, aids, hepatitis \u2026); uporaba \u017ee uporabljenega pribora, \u010detudi ga uporablja en sam \u010dlovek, pove\u010da razli\u010dne po\u0161kodbe tkiv (skrhana igla) ter bakterijske oku\u017ebe. Zamenjava sterilnega pribora omogo\u010da tudi varno zbiranje uporabljenih injekcij, ki sicer odvr\u017eene ostajajo gro\u017enja za vse v zaporu. Dostopnost do sterilnega pribora za injiciranje psihotropnih substanc je narekovana tudi z Resolucijo o nacionalnem programu zdravljenja, vendar pa se v slovenskih zaporih ta praksa \u0161e ne izvaja. Politika, ki vztraja zgolj pri prepre\u010devanju zasvojenosti pa tako lahko zadosti le svojim moralnim imperativom, sklicujo\u010d se na program zdravljenja, ki ga v ZPKZ omogo\u010dajo. Glede na statisti\u010dne podatke, je zasvojenih v povpre\u010dju 45% zaprtih oseb, ki se bistveno ne spreminja oz. se ve\u010da, in ne pada. \u010ce se torej na tem podro\u010dju, predvsem na podro\u010dju psihoterapevtski in psihosocialnih svetovanj o ozave\u0161\u010danju \u0161kodljivosti oz. osmi\u0161ljanja in dejanske motivacije za \u017eivljenje brez drog, ne bo kaj spremenilo, in se bo obsojence namesto tega phalo, denimo z metadonom (ki je sicer pri nekaterih posameznikih u\u010dinkovit, a pri ve\u010dini nova droga), bo njihova pot tudi po odpustu za\u010drtana s pretrgano \u010drto, ki bo negotovo, pa vendar peljala le v eno, isto in znano smer \u2013 k nadaljevanju z zasvojenostjo.<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pavor nocturnus<\/strong>
ali spev za Andromedo<\/p>\n

Napisala: Zuzanna G Kraskova<\/p>\n

Bila je temna no\u010d, sedela je na njenem robu in posku\u0161ala izostriti zavedanje o brezhibnosti trenutka, ko je bila preteklost, sedanjost in prihodnost tam tik ob njej, hkrati. S poudarkom na tem, kjer mora biti. In je bil. A vse okoli nje je bilo nejasno. Vse je b\u00edlo in valovalo kot eno samo \u010dustvo. Ena sama bridkost emocij. Morda pa le zgolj mo\u010dan sunek, sporo\u010dilo nekega obdobja, kjer se bo \u010das nepreklicno lomil na tiso\u010de ko\u0161\u010dkov in oblikoval njeno \u017eivljenje skozi prizmo barv iz kaosa v red. V mavrico. In obratno. V eno. V slutnji, nepredvidljivosti in te\u017enji, ne le po prostosti, ampak po vsem, vsem tistem, v kar je bila \u010dedalje bolj ujeta. Kako izve\u0161, da vsega ne more\u0161 imeti, je njeno misel pogladilo nepopustljivo vpra\u0161anje. Tako, da izbere\u0161. Odlo\u010dno. Izbrati mora\u0161, ali ljubiti sebe in biti v tem popolnoma in nasilno sama, ali ljubiti vse in se z vsem zliti v eno, brez konca in kraja izhoda.
Ozrla se je proti nebu. Ni bil utrinek, kar je videla, bila je nova zvezda na horizontu. Takrat je spoznala. Vedela. Znala je izbrati. Svet v sebi. Svet. Ljubiti svet, zvezdne meglice, mle\u010dno cesto, Razprla je prste drhte\u010de dlani kot past in skoznje dolgo zrla v spiralno galaksijo Andromede. Ljubiti njo, ljubiti privid kometa. Ljubiti temno snov …<\/p>\n

Elegija neizprosnosti bivanja<\/strong><\/p>\n

REALISTI IN KONSTRUKTIVISTI
Napisala Zuzanna G. Kraskova
Da lahko tvorimo sliko sveta, se s pomo\u010djo ontologije, ki kot osnovna filozofska kategorija preu\u010duje bit v najsplo\u0161nej\u0161em pomenu, in vse bivajo\u010de opredeljuje oz. preiskuje celostno, osredoto\u010dimo na bit, bistvo, esenco bivanja. Sebstvo. Da bi pri\u0161li do odgovorov si po Sokratovem principu posku\u0161amo odgovoriti z vpra\u0161anji: kaj je res? kaj logi\u010dno raziskujemo? itn. Vpra\u0161amo se, kaj svet je, kak\u0161na je njegova narava, kaj obstaja zunaj, ki lahko raziskujemo? In \u010de vpnemo vedo o pojavih \u2013 fenomenologijo, pogovor se zgodi\/dogaja kot grajenje sveta. In kot raziskovanje sveta.
Ob raziskovanju se pojavljata dve kategoriji, in sicer:
– Realizem; ki ponuja realno, resni\u010dno sliko in pravi, da je zunaj nek svet, ki obstaja neodvisno od nas samih,
in
– Idealizem, ki predstavlja v nekem smislu drug pol oz. nasprotje realizma, kajti idealizem opredeljuje zunanji svet kot produkt na\u0161ega uma. V nekaterih filozofskih krogih velja prepri\u010danje, da realizem in idealizem skleneta krog.
Tukaj se nam ponuja odgovor, kje je bistvena razlika, in sicer, \u010de bi lahko zavestno spreminjali svet.
Realisti so odkritelji, konstruktivisti pa znanost izumljajo, s tem stavkom se lepo pojasni razliko med \u00bbKaj lahko raziskujem?\u00ab in \u00bbKako lahko raziskujem?\u00ab
Za preu\u010devanje epistemologije psihoterapije je smotrno omeniti gnoseologijo – filozofsko disciplino, ki preu\u010duje spoznavne potenciale \u010dloveka. Poznamo jo tudi pod imenom spoznavna teorija, ime, ki v anglosa\u0161kih de\u017eelah predstavlja epistemologijo (beseda izhaja iz gr\u0161ke besede episteme; znanje). Epistemologija torej, kot filozofska disciplina preu\u010duje \u010dlovekovo spoznanje sveta nasploh oz. znanstveno znanje in kako znanost opisuje svet.
Pri epistemologiji psihoterapije si zastavljamo vpra\u0161anja: Kaj res vemo o drugem? Kako smo do tega vedenja pri\u0161li? Na kak\u0161en na\u010din? Torej opazujem, kako ustvarjam svojo sliko o svetu. In s tem se dogaja vedenje o vedenju.
Lahko smo v vlogi raziskovalca ali v vlogi opazovalca, kar je soodvisno od na\u0161e osebnosti; npr. znanstvenik bo druga\u010de videl sliko od drugih.
Ob ustvarjanju slike pa je potrebno omeniti intersubjektivnost oz. kolektivno strinjanje (npr. vsi smo enotni glede videnja mize – je lesena, ima \u0161tiri noge ipd.), na katerem temelji realno videnje vsega.<\/p>\n

Prostovoljsko delo v zavodih za prestajanje zaporne kazni<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna Kraskova
Prostovoljsko svetovalno delo v zavodih za prestajanje zaporne kazni, za odrasle in za mladostnike je ena od oblik pomo\u010di zaprtim osebam. Namen tak\u0161nega dela jeda \u0161tudentje razli\u010dnih smeri sku\u0161ajo vzpostaviti zaupljiv stik z zaporniki in jim svetovati, predvsem na psihosocialnem podro\u010dju. Izvajanje svetovalnega dela je glede na pretekle prakti\u010dne izku\u0161nje prostovolskih svetovalcev u\u010dinkovito predvsem pri zapornikih z dalj\u0161o zaporno kaznijo. Tovrstno prostovoljsko svetovanje se izvaja prakti\u010dno v vseh zavodih za prestajanje zaporne kazni za odrasle, kakor tudi za zaprte mladostnike; tak primer je Zavod za prestajanje mladostni\u0161ke zaporne kazni Celje (ZPMZKZ Celje). Za tovrstno svetovanje, da bi se dosegel tesen, zaupljiv stik s svetovalcem in svetovancem morajo prostovoljski \u0161tudenti imeti naravnostne zna\u010dilnosti in competence, sicer do produktivnega, predvsem pa pristnega odnosa ne bo pri\u0161lo, niti do plodega, kakovostnega rezultata, ki naj bi bila u\u010dinkovita pomo\u010d zaprtim osebam v stiski. V stiski pa so domala vsi obsojenci, saj je soo\u010danje z lastnim zlo\u010dinom oz. kaznivim dejanjem, psiholo\u0161ko gledano ena nate\u017ejih samorefleksij, ki se dogaja prek zanikanja, obto\u017eevanja, samoobto\u017eevanja, opravi\u010devanja, itn. do sprejemanja krivde in samo-odpu\u0161\u010danja. Slenje pa se lahko zgodi le v primeru, \u010de obsojenec svetovalcu popolnoma zaupa, sicer je odpustiti sebi resni\u010dno najte\u017eje in ni odvisno le od svetovanj ali psihosocialne podpore, a odpu\u0161\u010danje je process, in je potrebno vlo\u017eiti veliko psihi\u010dnega napora v stanje oz. zmo\u017enost soo\u010danja s trenutkom kaznivega dogodka, ga podo\u017eiveti , natan\u010dno ve\u010dkrat podo\u017eivljati, to pa brez dvoma spro\u017ea \u010dustveno nelagodje, bole\u010dino \u2013 zaradi napa\u010dnih miselnih vzorecev, ki se niso zgodili takrat, ko se je zgodil zlo\u010din, ampak so bazi\u010dno vkoreninjeni v \u010dloveka, ki je zaradi tega bil v du\u0161evni stiski. Potem vsem obsojenec, ki je zaradi te katarze vsekakor mo\u010dnej\u0161i, lahko za\u010dne na\u010drtovati sre\u010danje z \u017ertvijo kaznivega dejanja, ali njegovimi svojci in prositi odpu\u0161\u010danja. \u010ce pa ne gre za tovrsteno kaznivo dejanje, kjer so vpletene osebe, ampak denimo za materialne delikte, se zapornik mora ukvarjati predvsem s svojo nagnestjo kr\u0161enja zakonov oz. pravnega reda in miru. Toda ne glede na to za kak\u0161no kaznivo dejanje gre, pri prepre\u010devanju povratni\u0161tva, ki se najpogosteje zgodi zaradi nerazjasnenih psihi\u010dnih stanj, ali povr\u0161nega odnosa do zlo\u010dina obsojenega, so prostovoljski svetovalci dragocena podpora in prilo\u017enost vsem zaprtim osebam.<\/p>\n

5.8.2014<\/p>\n

Preberite si zanimiv intervju s predstojnico in\u0161tituta Zuzanno Kraskovo, ki ga je za revijo\u00a0Ona\u00a0opravila Petra Gode\u0161a (fotografiral je Uro\u0161 Ho\u010devar).<\/p>\n

>>\u00a0Zuzanna G. Kraskova: Po\u010dutim se, kot bi naokrog hodila brez ko\u017ee<\/span><\/a><\/p>\n

\"zuzanna_kraskova_2\"<\/p>\n

Delo, Sobotna priloga<\/p>\n

Od nezdru\u017eljivosti ciljev do osuplosti nad ravnodu\u0161jem<\/h1>\n
\n

O konfliktu interesov, ki je eden najpomembnej\u0161ih dejavnikov za razredno delitev dru\u017ebe, in o tem, kako razbiti malodu\u0161je.<\/p>\n<\/div>\n

\u00a0<\/div>\n
Zuzanna G. Kraskova<\/a><\/div>\n
\"Sobotna<\/div>\n
\u00a0<\/div>\n
sob, 09.08.2014, 18:00<\/div>\n
\u00a0<\/div>\n
\n
Klju\u010dne besede:<\/div>\n
\n
\"[Oddano]\" <\/a> konflikt interesov<\/a>,<\/div>\n
\"[Oddano]\" <\/a> malodu\u0161je<\/a>,<\/div>\n
\"[Oddano]\" <\/a> stavka<\/a>,<\/div>\n
\"[Oddano]\" <\/a> rudarji<\/a>,<\/div>\n
\"[Oddano]\" <\/a> dr\u017eavniki<\/a>,<\/div>\n
\"[Oddano]\" <\/a> Zuzanna G. Kraskova<\/a><\/div>\n
\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\u00a0<\/div>\n
\n
\n
<\/a> \"Od<\/div>\n
Velenjski rudarji med stavko pred vhodom v Premogovnik Velenje 1. julija 2014. Foto: Jure Er\u017een\/Delo<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\u00a0<\/div>\n
\u00a0<\/div>\n
\u00a0<\/div>\n
\u00a0<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n\n\n\n
\u00a0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
Ni\u010d zunanjega nas ne more re\u0161iti. Le sami se bomo! Za to potrebujemo dru\u017ebeno dinamiko in njene procese.<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\u00a0<\/div>\n<\/div>\n

Ne bi rada ravno tolkla po peklenskih vratih, a ne morem si kaj, da glede konfliktne perspektive dana\u0161nje sodobne dru\u017ebe ne bi podvomila o tem, da je pri stvarjenju \u010dloveka sodelovalo le eno bo\u017eanstvo, kajti ne verjamem, da bi en sam bog ustvaril bitje in mu dal \u0161e mo\u017enost misliti. Kmalu pa tudi sebi, takrat, ko je Adam vse izgubil, ne zaradi Eve, ampak zaradi jabolka. In spro\u017eil vrsto ukrepov bo\u017ejega srda.<\/p>\n

Ta navzkri\u017eja v dana\u0161nji dru\u017ebi poznamo pod pojmom konflikt interesov, ki so eden najpomembnej\u0161ih dejavnikov za razredno delitev dru\u017ebe. Povedano druga\u010de: danes za izkori\u0161\u010danje in ohranjanje dru\u017ebenih privilegijev ni nujen le zasebni kapital, zadostuje \u017ee institucionalna avtoriteta, mo\u010d, ki jo daje pomemben polo\u017eaj. Dober primer (a ne primer dobre prakse) so tranzicijske dr\u017eave srednje in vzhodne Evrope v procesu osamosvojitve. Ta tranzicijada, katere postopki so, absurdno, legalni (in zakoniti), se dogaja \u0161e danes, po dobrih dveh desetletjih samostojnosti.<\/p>\n

To me spominja na izjavo mojega klienta, ki mi je med terapijo na vpra\u0161anje, zakaj je ropal, odgovoril takole: \u00bbHja, odkar sem v srednji \u0161oli oropal trafiko, nisem ve\u010d nikoli brez denarja.\u00ab Razlika je le v tem, da je moj klient za svoja dejanja pla\u010dal z zaporom, gospodarski kriminalci pa se \u0161e naprej bogatijo, ker nikoli niso kon\u010dali v zaporu.<\/p>\n

Pomembno je dodati, da pri lastni\u0161kih prevzemih ni pomemben le kapitalski konflikt interesov, so \u0161e vmesna nasprotja, na primer regionalna navzkri\u017eja, konflikti med proizvajalci in potro\u0161niki, konflikti med spoloma …, a vse dale\u010d preka\u0161a konflikt interesov med delom in kapitalom.<\/p>\n

Ciljna nasprotovanja<\/b><\/p>\n

Rudarske stavke so bile vedno zgodovinsko prelomne, tisti skrajni ukrep, ki mu sledijo veliki dru\u017ebeni premiki. In simbolne \u2013 v po\u0161tenju, trdo\u017eivosti, tovari\u0161tvu in pogumu. O tem pri\u010da histori\u010dni upor rudarjev leta 1920 v rudniku Kreka, ki se je zgodil kot odgovor na nasilje oblasti nad vsesplo\u0161no stavkajo\u010dimi rudarji v BiH. V uporu je sodelovalo veliko slovenskih rudarjev; te je oblast kot odgovor na vstajo z dru\u017einami izselila iz dr\u017eavnih stanovanj in posku\u0161ala izgnati ter tako doma\u010de rudarje prisiliti k delu, a solidarni rudarji so se skupaj umaknili v mesto Husino in ustanovili stavkovni odbor. Upor je \u017eandarmerija krvavo zatrla, sodni procesi pa so dobili epohalni pomen, saj so obsojeni bili dele\u017eni podpore po vsej Evropi in oblast je bila primorana ubla\u017eiti sankcije ter ugoditi zahtevam rudarjev. Skratka, rudarji so vedno bili vzor po\u0161tenja.<\/p>\n

Leto\u0161nje leto so tudi pri nas zaznamovale rudarske stavke v rudnikih Trbovlje-Hrastnik in Velenje. Prvi so stavkali zoper zaprtje rudnika in posledi\u010dno zoper odpu\u0161\u010danje \u2013 to je po kon\u010danih pogajanjih kljub vsemu sledilo. Velenjski rudarji pa so se uprli zaradi neizpla\u010danih pla\u010d in kr\u0161enja kolektivne pogodbe, ki zagotavlja dogovorjeno vi\u0161ino dohodka, odvisno od cene premoga. Rudarji so pred dvema letoma privolili v petodstotno zni\u017eanje pla\u010d, in to v dobri veri, da bodo svoji materi, kot je Holding Slovenskih elektrarn (HSE) v odnosu do Premogovnika Velenje poimenoval njen generalni direktor, pomagali zapolniti finan\u010dno luknjo. Vodstva HSE, Premogovnika Velenje in Termoelektrarne \u0160o\u0161tanj pa so odlo\u010dila, da HSE ni pogajalski partner, saj so predmet pogajanja tr\u017ena razmerja med prodajalcem in kupcem \u2013 premogovnikom in termoelektrarno.<\/p>\n

Poleg navzkri\u017eja interesov lahko nenavadne pogajalske prijeme razumemo tudi v slogu starega latinskega pregovora: Ni kr\u010dmarja, ki ne bi znal ostri\u010di gosta. Vodje tovrstnih pogajanj vedno ho\u010dejo ve\u010d kot le dogovor, ho\u010dejo moralno zmago, potrdilo o svoji po\u0161tenosti, zato o problematiki govorijo v nekak\u0161nem univerzalnem, globalizacijskem jeziku, celo tako, da so videti v polo\u017eaju \u0161ah-mat. Vendar niso, saj dobro vedo, da je za pogajanja potrebno zavla\u010devanje, medtem ko stavkajo\u010di pre\u017eivljajo negotov \u010das in jih je strah, da se bo zdaj zdaj vse skupaj kon\u010dalo s kompromisom \u2013 na njihov ra\u010dun.<\/p>\n

Stavkajo\u010dim kot bonus za pogum pripada izvirni met kocke, vse drugo pa gre v prid vodstvu, ki ima mo\u010d. \u010ceprav je jasno, da bi morali obveljati zgolj pravi argumenti. A ta \u017eelja je le del\u010dek pogumne fantazije v objektivni stvarnosti delavskega razreda, kjer so dru\u017ebeni spodrsljaji najbolj vidni. Hkrati pa naznanjajo konfliktno perspektivo dru\u017ebe.<\/p>\n

Osupli, ker nam je vseeno<\/b><\/p>\n

Socialno gospodarstvo, ki ga poznamo tudi pod pojmom tretji sektor in predstavlja prostor nevladne, neprofitne dejavnosti, bi ljudem moralo vliti upanje, a mo\u010d politi\u010dnih lobijev oz. hobotnic, ki znajo iz\u017eeti vse pomanjkljivosti zakonodaje (na primer \u010drpanje sredstev za projekte, ki bi morali biti namenjeni le nevladnim organizacijam, pa niso), je tako velika, da nas, preden se sploh zganemo, br\u017e opozori, da sicer \u017eivimo v isti dr\u017eavi, a ne v istem svetu. In v kali zatre vse zamisli.<\/p>\n

Treba je omeniti dejstvo, da dr\u017eavljani trenutno nimamo oziroma ne vidimo vzornega voditelja. Manjka nam pokon\u010dni, moralni lik. To bi moral biti \u2013 \u017ee po funkciji \u2013 predsednik dr\u017eave, vendar ni, saj njegovo odlo\u010danje glede dr\u017eavotvornih postopkov in politi\u010dnega dogajanja dr\u017eavi bolj \u0161kodi, kot koristi.<\/p>\n

Klene, na\u010delne dr\u017ee ne najdemo niti med drugimi pomembnimi eminencami, moralnost pa, tako v \u0161ir\u0161em tako v o\u017ejem smislu, dru\u017eba nujno potrebuje. Tudi zdaj, po volitvah, dr\u017eavljane vendarle preveva upanje, da bo \u0161el voz kon\u010dno le naprej, da teh novih obrazov v dr\u017eavnem zboru ne bo zapeljal tema\u010den \u0161arm politikanstva, ki se skriva za politi\u010dno funkcijo.<\/p>\n

Vsi, ki smo volili, lahko vsaj upamo na to, v nasprotju s tistimi, ki so volitve ignorirali, saj je bila volilna udele\u017eba le nekaj \u010dez 50 odstotkov, kar nazorno ka\u017ee na brezbri\u017enost dr\u017eavljanov do politike, politikov. Kot da bi \u0161lo za osebno zamero, kar sicer ne presene\u010da glede na dvajsetletno politi\u010dno zgodovino sumljive narave.<\/p>\n

Pa ne da bi z moralnim primanjkljajem \u017eeleli upravi\u010diti dru\u017ebeno malodu\u0161je, nasprotno, tudi sami smo zaradi lastnega malodu\u0161ja zaprepadeni. Z razlogom, saj je v psiholo\u0161kem smislu malodu\u0161je mazohisti\u010dno stanje duha. A osuplost nad tem, da ni\u010desar ne spremenimo, morda ti\u010di v Kafkovi misli: da je treba priti do to\u010dke, s katere ni vrnitve.<\/p>\n

Ta korak bi morda za sabo pustil drasti\u010dne posledice, a bi nedvomno spro\u017eil val sprememb, po katerih kli\u010de dru\u017eba. Za spremembami pa stoji pripravljenost na aktivno delovanje.<\/p>\n

Zavestna (pa tudi nezavedna) te\u017enja ljudi sloni na te\u017enji po izbolj\u0161anju \u017eivljenjske ravni, sploh tistih, ki \u017eivijo pod pragom rev\u0161\u010dine ali na njenem pragu; po statisti\u010dnih podatkih je teh pribli\u017eno 15 odstotkov. Prikrite rev\u0161\u010dine je, domnevamo, vsaj \u0161e enkrat ve\u010d, gre za rev\u0161\u010dino tistih, ki so, \u010deprav so na trgu dela, revni.<\/p>\n

Na\u0161a obubo\u017eana dru\u017eba torej ne potrebuje politi\u010dnega prepri\u010devanja, niti nastopa\u0161kega prizadevanja delavskih voditeljev, niti prepri\u010devanja razumnikov \u2013 potrebuje lastno idejo, podprto z mnenji strokovnjakov, a izhajajo\u010do iz osebnih izku\u0161enj, saj nas te najbolj izu\u010dijo.<\/p>\n

Modrec bi morda pripomnil, da starega volka vznemiri tudi vrabec, saj so empiri\u010dna stali\u0161\u010da najpomembnej\u0161i dejavnik pri sleherni usodni odlo\u010ditvi, a pomaga, \u010de se zavemo, da nas ni\u010d zunanjega ne more re\u0161iti. Le sami se bomo! Za to potrebujemo dru\u017ebeno dinamiko in njene procese.<\/p>\n

Torej anonimnost ne sme biti na\u0161a prva obrambna linija, ampak novi vidiki re\u0161evanja dru\u017ebenih te\u017eav. In ozave\u0161\u010danje resni\u010dno prisotnih vidikov stvarnosti. Dejansko prisotnost resnice. Ki ni medla. Ob njej nas zaskeli, nato pa zmrazi. Potem se vname, a najprej v srcu.<\/p>\n

Zuzanna G. Kraskova je pisateljica in slikarka ter psihoterapevtka.<\/i><\/p>\n

Kolumna v Delu\u00a0 in v Kraljih ulice<\/p>\n

Tajkuni in alternativne kazni\u00a0<\/strong><\/p>\n

Napisala Zuzanna G Kraskova<\/p>\n

Ko se je s pojavom humanizma v \u0161estnajstem stoletju spremenilo tudi stali\u0161\u010de do delikta in njegovih storilcev, se je temu prilagajala tudi oblika javnega kaznovanja, skratka, humanizem je vplival na spremembo kazenske zakonodaje, ki je bila milej\u0161a do storilcev kaznivih dejanj. Dana\u0161nja globalna dru\u017eba pa \u017ee po svoji naravi \u2013 zasnovani na individualizmu, se pravi, tekmovalnosti in povzpetni\u0161tvu, proizvaja optimalne pogoje za delikventne pojave oz. dejanja. Tako je zaprtih vedno ve\u010d ljudi, ki bremenijo dr\u017eavni prora\u010dun oz. pove\u010dujejo dele\u017e javnih financ. Zato se v na\u0161i moderni dru\u017ebi uvajajo nove oblike prestajanja kazni. Gre za manj nasilno formo kaznovanja delikventnih oseb, ki uvaja alternativno prestajanja zaporne kazni \u2013 javno-koristnih del oz. alternativnega dela za dobrobit dru\u017ebe. To mo\u017enost je uvedel tudi slovenski Zakon o kazenskem postopku, tak\u0161na re\u0161itev in izsledki raziskave pa ka\u017eejo, da ta na\u010din prestajanja zaporne kazni pozitivno u\u010dinkuje na prestopnike, obnese pa se tudi iz fiskalnega vidika. Za alternativno kazen lahko zaprosijo storilci la\u017ejih kaznivih dejanj, pri nas se v manj kriminalno dejanje \u0161tejejo med drugim tudi gospodarski zlo\u010dini, ki jih zagre\u0161ijo tako imenovani tajkuni, \u010deprav bi njihova kazniva dejanja komajda ozna\u010dili kot la\u017ejo kriminaliteto. Namre\u010d zaradi njihovega delikventnega poslovanja stopnja brezposelnosti nara\u0161\u010da, z njo pa se naglo dviguje tudi stopnja rev\u0161\u010dine in z njo \u0161tevilo ranljivih skupin. Marginalcev. Osebno menim, da bi bilo potrebno to posebno obliko (dokaj novodobne) kriminalitete opredeliti kot hudo kaznivo dejanje in tranzicijskim goljufom odmeriti vi\u0161jo kazen, nikakor pa ne alternativne. Seveda, \u010de se ozrem na besede W. R. Churchilla, da se humanost in napredek dru\u017ebe zrcali ravno v odnosu do kriminalcev in izvr\u0161evanja kaznivih dejanj, moje mnenje izzveni morda zastarelo. A v prej\u0161njem stoletju, ko je te besede Churchill izrekel, tajkunov ni bilo, \u010de pa so bili, dru\u017ebe \u0161e niso ropali.<\/p>\n

EKSTROVERTIRANO – INTRAVERTIRANI SVET<\/p>\n

\u010ce naj omenim, da v naslednjih besedah gre za prizadevanje razumevanja nekega \u010dustva, se ne bom dosti zmotila. Tako, \u017ee s prostim o\u010desom, ko opazujemo ljudi okoli sebe ugotavljamo, da v socialnem okolju prevladujeta dva tipa ljudi; tisti, ki prekipevajo od (nakopi\u010dene) energije, dinami\u010dne in dominantne posameznike, in tiste druge, ki bi jim lahko pripisali lastnosti, kot so pla\u0161nost, zadr\u017eanost, morda submisivnost (podrejenost). Prvemu tipu posameznikov re\u010demo ekstrovertiran tip, drugemu introvertiran. \u010ce pri prvih globlje pose\u017eemo v nek motiv, kot je, denimo, nelagodje, strah ali sram, stanja, ki pri teh ljudeh povzro\u010dijo nekaj grobosti, pri drugih pa tako imenovano (\u0161e bolj kot sicer) nevidnost, posku\u0161amo dobiti kakr\u0161nokoli znamenje od zunaj, saj ve\u010dino du\u0161evnih procesov pogojuje zunanje, socialno okolje. Ja, dru\u017eba je tista, ki projicira in dolo\u010da oziroma dograjuje \u010dlovekove lastnosti, ki bi se sicer ne izra\u017eali v ekstremnih stanjih. Kajti skrajnje \u010dlovekove meje, v dru\u017ebeni interakciji, sploh, \u010de so nastali iz negativnih dru\u017ebenih vzgibov, so \u010dloveku (posledi\u010dno pa tudi dru\u017ebi) vedno nevarne, saj niso naravna stanja, omejitve pa so takrat le \u0161ibki mejniki na prepadom. Toda dru\u017eba , bolje re\u010deno, politi\u010dna eminenca, ki potrebuje tovrstno \u010dlovekovo zadrego, potrebuje odvra\u010danje pozornosti od bistvenih poant dogajanj, saj se \u010dlovek, ki ga kak\u0161no obrobno dru\u017ebeno dogajanje katapultira dale\u010d stran od resni\u010dnih te\u017eav, se pravi manipulacij, ki jih elita na ta na\u010din z lahkoto prikrije. \u010ceprav je vsem na o\u010deh. Odli\u010den primer so za\u010denjajo\u010di se predvolilni boji; v predstavniki levih in desnih politi\u010dnih opcij medijem ponujajo razli\u010dne trivialne zgodbe, in \u0161e te v puhli\u010dastih obla\u010dkih dima, in tako \u017eelijo z njimi prikriti poglaviten pomen medijske pozornosti. \u010ceprav ljudje vse to vemo in ta proces prevare dobro razumemo , nas trivialnost spodnese, ker je to njena naloga, zato obstaja \u2026 Tako se po svojih mo\u010deh nanje odzivamo, odvisno kak\u0161ni pa\u010d smo; ekstrovertirani ali introvertirani. A ne glede na dejstvo, kateri kategoriji pripadamo, po naravni poti reagirati moramo; zadr\u017eano ali eksplozivno \u2013 vseeno, saj trivialnost nima meja, sili nas k tlom, ob tem pa ne izbira ne sredstev ne na\u010dina, mar ji je le za posledice. Posledice pa je ocenjevanje sena namesto s p\u0161enico, torej nezdrava samorefleksija in zgre\u0161ena samopodoba, saj nam ob ukvarjanju s pritlehnimi re\u010dmi sploh ni dobro, zakaj \u2013 pri vsem tem ostane \u017eivljenje dale\u010d zadaj \u2026<\/p>\n

KRIZA IDENTITETE IN EKSISTENCIALNA KRIZA
Napisala Zuzanna Kraskova<\/p>\n

Kriza identitete, ki jo je v svoji teoriji psihosocialnega razvoja definiral Erik Erikson je psihi\u010dno stanje v dolo\u010denem prelomnem \u017eivljenskem obdobju, v katerem zaradi motenega ob\u010dutja kontinuitete, nastanejo te\u017eave v ob\u010dutkih iddentitete.
Z drugimi besedami je tisti ob\u010dutek, ko vse tvoje \u017eivljenje zamaje, ko vse tisto, kar si mislil o sebi ni ve\u010d stabilno, ko sluti\u0161, da je vse, v kar verjame\u0161 zabloda. Sanje se podirajo, obli\u010dje v ogledalu pa je popa\u010deno, ti pa ima\u0161 ob\u010dutek, da si nepomemben, skratka, da si popolna zguba.<\/p>\n

Eksistencialna kriza \u2013 na kratko re\u010deno je eksistencialna kriza motena, po\u0161kodovana harmonija oz nekompatibilno sobivanje s svetom. To moteno harmonijo praviloma spremlja eksistencialno anksioznost, ki v nas zbuja danost bivanja, kot so \u2013 svoboda, izolacija, smiselnost, odgovornost in smrt, ki jih \u010dloveku prina\u0161a avtonomnost, s katero se slehernik rodi. Soo\u010danje s smrtjo nikomur ni prijetno, saj narekuje tudi prevzemanje tveganja, trpljenje in bole\u010dino. Tovrstna anksioznost je del avtenti\u010dnega \u017eivljenja, pred katero nas nih\u010de ne more za\u0161\u010dititi niti re\u0161iti, saj je del, kot re\u010deno, z rojstvom pridobljene avtonomnosti
Psihoterapevti lahko klientom pomagamo, da v tovrstnih kriznih trenutkih odkrijejo pogum in mo\u010d v sebi, prevzamejo odgovornost in se osvobodijo – da izstopijo iz skripta.<\/p>\n

MLADOSTNIKI IN ZAPOR
Napisala ZUzanna G. Kraskova
Slovenska zakonodaja s sprejemom Zakona o navodilih in prepovedih (1995) je omogo\u010dila sistemsko urejeno delo z dru\u017einskimi okolji. Gre namre\u010d za zagotovilo trajnej\u0161e in stabilnej\u0161e preventive v zvezi z delinkvenco otrok in mladostnikov. Na du\u0161evni razvoj otroka oziroma mladostnika v veliki meri vplivajo dru\u017eina, vrstniki in \u0161ir\u0161e dru\u017ebeno okolje, v katerem posameznik \u2013 mladostnik \u017eivi. \u010ce poznamo psiholo\u0161ke in socialne dejavnike prestopni\u0161tva, lahko dolo\u010dimo, kateri vzgojni ukrep je najprimernej\u0161i za posameznika. Vzgojno zanemarjen, vzgojno zapu\u0161\u010den ali delinkventen otrok izpolnjuje \u00bbvse pogoje\u00ab, da postane prestopnik, razen zadnjega, ki to \u017ee je, zato je pri dolo\u010danju vzgojnega ukrepa pomembno vedeti, kak\u0161no predhodno vzgojo je otrok imel. Slovenski sistem obravnavanja mladoletnih prestopnikov je v precej\u0161nji meri zaostajal za sistemom obravnavanja v dr\u017eavah EU pa tudi v ZDA in drugod po svetu. V teh dr\u017eavah sta v ospredju kritika zavodskega obravnavanja in zavzemanje za svetovanje prestopnikom in njihovim dru\u017einam kot oblika vzgojnega ukrepa. Vsekakor je v tem oziru napredoval tudi slovenski sistem, ki pri obravnavanju mladoletnih delinkventov izvaja ukrepe, kot so poravnava z o\u0161kodovancem in pla\u010dilo za \u017ertve, delo v korist skupnosti in trening socialnih ve\u0161\u010din. Pri obravnavanju vzgojnih ukrepov so bile uporabljene metode deskripcije, primerjave in zdru\u017eevanja razli\u010dnih avtorjev ter analiziranja njihovih izkustvenih raziskav. Preko navodil in ukrepov se v mladoletniku krepijo ob\u010dutki so\u010dutja ter odgovornosti tako zase kot za druge ljudi, hkrati pa mu je pri tem v veliko pomo\u010d prisotnost drugih dru\u017einskih \u010dlanov, ki aktivno sodelujejo pri njegovi resocializaciji. Vzgojni ukrepi omogo\u010dajo prestopniku popraviti posledice storjenih kaznivih dejanj, hkrati pa ga u\u010dijo primernega, predvsem mirnega re\u0161evanja konfliktov in izbolj\u0161anja njegovega odnosa z okoljem. S tistim istim okoljem, ki ga v bistvu v dobr\u0161ni meri naredi tak\u0161nega, kar je seveda svojevrstni paradoks.<\/p>\n

NOSILCI SAMOZAVESTI<\/p>\n

Nosilci samozavesti
V dana\u0161njem \u010dasu je pogosto sli\u0161ati besedo samozavest. O njej govorimo, ko se posameznik vede negotovo, ko ne zmore izraziti svojih zahtev in stali\u0161\u010d, ko ni zmo\u017een sprejemati ali uresni\u010diti pomembne \u017eivljenjske odlo\u010ditve. Kaj torej je zdrava samozavest? Od \u010desa je odvisna in zakaj jo danes tako nujno potrebujemo? Samozavest je tista mo\u010d v \u010dloveku, ki mu omogo\u010da prevzeti nadzor nad svojim \u017eivljenjem, ki mu pomaga zaupati vase in je zlasti u\u010dinkovita pri obvladovanju razli\u010dnih stresnih ali distresnih stanj. Kar pa je za \u010dlovekovo optimalno delovanje nadvse pomembno je dejstvo, da zdrava in trdna samozavest prebuja in spodbuja njegovo ustvarjalnost.
Za doseganje stabilnega osebnostnega razvoja obstajajo na\u010dini in metode, ki posamezniku pomagajo oz. omogo\u010dajo dose\u010di in ohraniti notranjo mo\u010d in izgraditi \u010dvrste temelje samozavesti. Eden na\u010din je program, ki je sestavljen iz modulov in se osredoto\u010da na uporabo na\u010del, le-te pa gradijo in ohranjajo ob\u010dutek sposobnosti, vrednosti in celovitosti, in sicer:
1. Spodbujanje samo-zavedanja (zavedati se sebe v lastni celovitosti in avtonomnosti, ki jo pridobimo s samim rojstvom)
2. Sprejemanje samega sebe (sprejeti sebe z vsemi osebnostnimi in karakternimi lastnostmi in dejanji, ki jih prina\u0161a vsakdanje \u017eivljenje)
3. Prevzemanje odgovornosti (sprejeti popolno odgovornost za svoje odlo\u010ditve in dejanja)
4. Uveljavljanje individualnih potencialov (znati uporabiti lastne zmogljivosti za doseganje optimalnega polo\u017eaja v dru\u017ebi)
5. Usmerjanje svojega delovanja proti zastavljenemu cilju (usmeriti notranjo mo\u010d proti zadanemu cilju in vztrajati ne glede na morebitne ovire, \u010deprav se morda dozdevajo kot nepremostljive)
6. Delovanje za osebno integriteto (aktivno delovati na psihofizi\u010dnem ravnovesju oz. si prizadevati za notranjo skladnost, ki pogojuje skladnost z zunanjim svetom)
Osebno pozornost je potrebno nameniti razvijanju mo\u010di in u\u010dinkovitosti pri delu, kakor tudi v zasebnem \u017eivljenju in vseskozi delovati na osebnostni celostnosti in ubranosti, kajti du\u0161evno zdravje je ve\u010d kot le dobro po\u010dutje.
Napisala Zuzanna G. Kraskova<\/p>\n

KAZNIVO DEJANJE (napisala Zuzanna Kraskova<\/p>\n

Dejanja, ki posegajo v osnovne dru\u017ebene odnose in ogro\u017eajo \u010dlovekove dru\u017ebene in osebne vrednote so takoimenovana kazniva dejanja. Zato dr\u017eavna zakonodaja, da bi obvarovala in ohranila skupne dru\u017ebene interese, kr\u0161itelje oziroma storilce kaznivih dejanj pa preganja in pridr\u017ei. S pomo\u010djo kazenske zakonodaje sledi dokazovanje krivde in ko se ugotovi, da je dejanje protipravno, se storilca obsodi in se ga kaznuje. Le-ta je lahko spoznan za krivega ob predpostavki njegovega svobodnega odlo\u010danja za dobro in zlo in \u010de so izpolnjeni vsi pogoji za kaznivo dejanje in storil\u010devo krivdo. Najbolj pomeben dejavnik za presojo je naravnanost storil\u010deve volje oz. ali je bilo kaznivo dejanje storjeno voljno, ki mora sovpadati z bistvom pridobljene informacije, ali je dejanje protipravno in kot zadnje \u2013 ali je podana krivda storilca kaznivega dejanja. Iz tega sedi, da je kriv storilec, ki je kaznivo dejanje storil iz malomarnosti ali naklepno, ob tem pa je bil pri\u0161teven oz. se zavedal, da deluje protipravno. Ko so podani in izpolnjeni vsi pogoji za kaznivo dejanje oz. krivdo, sledi presoja, ali so bili podani morebitni razlogi, ki njegovo krivdo izklju\u010dujejo. Da se storilca izklju\u010di kot nekredibilnega oz. nepri\u0161tevnega mora biti kot vzrok in posledica biolo\u0161ki pogoj (da storilec ni dojemal ali razumel pomena kaznivega dejanja) ali prisotnost du\u0161evne motnje li du\u0161evne manjrazvitosti, se pravi, ni mogel nadzorovati , kakor tudi psiholo\u0161ke nepri\u0161tevnosti; pri slednjem mora biti upo\u0161tevana tako voljen kakor tudi zavesten vidik. \u00a0Za izklju\u010ditveno se \u0161teje tudi dejanje, ki je storjeno kot neizogibno, ali kot pravna zmota. Dejanska zmota storilca se upo\u0161teva takrat, ko ta ni vedel, kaj dela, ker ima napa\u010dne predstave o resni\u010dnih okoli\u0161\u010dinah, ki povzro\u010dijo kaznivo dejanje. Pravna zmota storilca pa je takrat, ko ima storilec jasno in pravilno predstavo o okoli\u0161\u010dinah, vendar je zmotno prepri\u010dan, da tak\u0161no (kaznivo) dejanje ni protizakonito. Razre\u0161itev krivde pa je mogo\u010da tud takrat, ko storilec deluje v opravi\u010dljivi skrajni sili, kar pomeni, da ob varovanju lastnega \u017eivljenja se storilcu storjeno kaznivo dejanje oz. njegova krivda izklju\u010di.<\/p>\n

KAJ JE PSIHOTERAPIJA<\/strong><\/p>\n

Psihoterapija je nau\u010deno, celostno, zavestno in na\u010drtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih du\u0161evnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali ve\u010d obravnavanih oseb, z enim ali ve\u010d psihoterapevti. Cilj obravnave je olaj\u0161ati ali odpraviti simptome, spremeniti mote\u010da prepri\u010danja, stali\u0161\u010da in vedenjske vzorce ter podpirati osebnostno rast in zdravje obravnavanih.<\/span><\/p>\n

Psihoterapija pomeni zdravljenje s pogovorom, s ciljem premagovanja razli\u010dnih te\u017eav in bolj\u0161ega poznavanja sebe. Psihoterapevt je usposobljen, da nam pomaga za\u010dutiti in primerno izraziti svoja \u010dustva, spremeniti manj funkcionalna vedenja, re\u0161evati te\u017eave ali nau\u010diti se, kako obvladati \u010dustva kot so stres, tesnoba, \u017ealovanje, strah, \u017ealost in druga.<\/span><\/p>\n

Psihoterapevt nam pomaga, da ozave\u0161\u010damo skrite vzroke na\u0161ih te\u017eav in jih postopno odpravljamo.<\/span><\/p>\n

POVRATNIKI<\/strong><\/p>\n

Odkar imamo svojo dr\u017eavo se je marsikaj spremenilo tudi v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Z novo dr\u017eavo smo v zaporih dolbili novo vodstvo, novo zakonodajo na podro\u010dju kazenskih sankcij, skratka, tudi v tem oziru smo se in se obra\u010damo k razvitim dr\u017eavam EU. \u010ce pa bi omenjeno \u017eeleli uporabiti iz vidika povratni\u0161tva, bi lahko mirno rekli, da se na tem podro\u010dju ni spremenilo ni\u010desar. \u010ce gremo \u0161e dlje in globlje, lahko pritrdimo zaskrbljujo\u010demu dejstvu, da se je kriminaliteta, predvsem na gospodarskem podro\u010dju ne le podvojila, postala je nekak\u0161en dru\u017ebeni trend, gospodarski kriminalci pa nekak\u0161ne pop ikone (tako kot so serijski morilci pop ikone v ZDA ). Gospodarska kriminalna dejanja se ponavljajo in stopnjujejo tudi zaradi dejstva, ker je zakonodaja na podro\u010dju gospodarskega kriminala milej\u0161a kot za druga zlo\u010dinska dejanja, saj se snovalcem zakona o\u010ditno zdi, da je v gospodarstvu \u00bbgre\u0161iti\u00ab milej\u0161e kot, na primer nekoga pretepsti, po\u0161kodovati ali celo umoriti. Ne bi rekli, da je milej\u0161e biti direktor-kriminalec, ki podjetje spravi na rob propada in s tem ustvari vojsko brezposelnih, obubo\u017eanih, potencialnih kriminalcev, on sam, z visoko odpravnino iz podjetja odide z dvignjeno glavo. In mu nih\u010de ne more do \u017eivega, kajti na\u0161a zakonodaja \u0161e ni izumila klavzule za prepre\u010devanje, kaznovanje, sankcioniranje in zapiranje teh posebno pokvarjene vrste kriminalcev. \u0160koda, kajti teh bi v povratni\u0161tvu bilo ne\u0161teto \u2026
Strokovnjaki s podro\u010dja kazenske zakonodaje, so povratnike uvrstili v \u0161tiri skupine, in sicer:
– profesionalni storilci kaznivih dejanj
– polprofesionalni storilci kaznivih dejan
– situacijski povratniki
– vsi, ki niso uvr\u0161\u010deni v nobeno od prej\u0161njih skupin
Ta razrez ne ponuja posebnega uvida v \u0161tevilo povratni\u0161tva, da pa misliti oziroma ponuja pogled iz drugega zornega kota, ta pa je – opredeljevanja kaznivih dejanj iz strokovnega vidika \u2026
Glede na gospodarsko-politi\u010dna dogajanja v na\u0161i dr\u017eavi v zadnjih dvajsetih letih, predvsem iz vidika elitizma, populizma, nepotizma, tajkunskih afer in podobno, \u017ee tako, s prostim o\u010desom ugotavljamo, da se je \u010detrta kategorija pri nas odli\u010dno prijela \u2026<\/p>\n

NASILJE V DRU\u017dINI (napisala Zuzanna G. Kraskova)<\/p>\n

Dru\u017eina je skupnost, ki svojim \u010dlanom nudi \u00a0zavetje, osnovne potrebe in varnost. Vendar je tudi okolje, kjer se zgodi najve\u010d nasilnih, kaznivih dejanj.\u00a0 Slovenski kazenski zakonik v 21. poglavju ureja kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, dru\u017eino in otroke. Poglavje zajema osem \u010dlenov, ki govorijo:<\/p>\n

– <\/strong>\u00a0o spremebi rodbinskega stanja<\/strong><\/p>\n

– o dvojni zakonski zvezi, <\/strong><\/p>\n

–\u00a0 odvzemu mladoletne osebe, <\/strong><\/p>\n

– o nasilju v dru\u017eini, <\/strong><\/p>\n

– zanemarjanju otroka in surovem ravnanju, <\/strong><\/p>\n

– kr\u0161itvi dru\u017einskih obveznosti, <\/strong><\/p>\n

– nepla\u010devanju pre\u017eivnine,<\/strong><\/p>\n

– \u00a0ter krvoskrunstvu. <\/strong><\/p>\n

S spremembo kazenskega zakonika leta 2008, je bilo v 191. \u010dlenu dolo\u010deno samostojno kaznivo dejanje, nasilje v dru\u017eini. Dru\u017eina, kot osnovna celica vsake dru\u017ebe, je podvr\u017eena mnogim dejavnikom. Razvoj dru\u017ebe je pustil na tradicionalni dru\u017eini velik pe\u010dat. Iz strogo patriarhalne dru\u017eine, kjer je bil o\u010de glava dru\u017eine, se je \u00bbrazvila\u00ab enakopravna dru\u017eina.\u00a0 Nasilje v dru\u017eini je zelo kompleksen pojav, veliko krat tudi neraziskan. Z nasiljem ka\u017ee ena oseba nad drugo premo\u010d in nadzor. Raziskave so pokazale, da je najve\u010d \u017ertev med \u017eenskami in otroci, kot najranljivej\u0161ima skupinama. Veliko nacionalnih programov pa danes daje varstvo tudi mo\u0161kim \u017ertvam nasilja, ter nasilju nad starej\u0161imi in osebami, ki so du\u0161evno motene. Toda \u0161e zdale\u010d je najve\u010d nasilja mo\u0161kih nad \u017eenskami. Danes je sprejetih veliko zakonodaj s podro\u010dja nasilja, Slovenija je ratificirala mednarodne konvencije, ki govorijo o prepre\u010devanju nasilja v dru\u017eini, predvsem nad \u017eenskami in otroci. Gglede tega potekajo razna izobra\u017eevanja tako strokovnega osebja kot medijev, dr\u017eavnih ustanov, nevladnih organizacij. Toda kljub temu je veliko dejavnikov, ki \u0161e vedno onemogo\u010dajo in prepre\u010dujejo u\u010dinkoviti re\u0161evanje nasilja. Gre za dru\u017ebeni problem, ki ga je potrebno re\u0161evati, dr\u017eava je dol\u017ena svojim dr\u017eavljanom zagotoviti varnost in temeljne \u010dlovekove pravice. \u0160e vedno se najve\u010djo vlogo pripisuje policiji, ki pa je velikokrat pri svojem delu neuspe\u0161na, saj nasilje v dru\u017eini zahteva celovit pristop, kar zajema tudi pomo\u010d \u017ertvam in nasilne\u017eu samemu, finan\u010dno pomo\u010d, svetovanje, kar pa lahko nudijo strokovno izobra\u017eeni ljudje. Kljub vsem naporom, ki jih vlo\u017eijo tako policija, centri za socialno delo, kot tudi nevladne organizacije, pa smo danes \u0161e vedno pri\u010da razli\u010dnim zgodbam o nasilju, ko ima npr. mo\u017e \u017eeno prakti\u010dno v ujetni\u0161tvu, ali pa star\u0161a, ki zapirata svoje otroke v omar, klet ipd.. \u0160e vedno velja, da je najve\u010d nasilja v dru\u017ebi, ki nasilje jemljejo, kot dru\u017ebeno sprejemljivo vedenje. Nasilje v dru\u017eini najbolj prizadene otroka , saj usodno \u00a0vpliva\u00a0 na njegovo primarno socializacijo, na njegov razvoj in vedenje. Ki je najve\u010dkrat sovra\u017eno. Sovra\u0161tvo pa vemo, kaj je: tisti, ki sovra\u017ei spije strup, \u010daka pa da umre osovra\u017eeni\u00a0 …<\/p>\n

MATERE IN DR\u017dINSKO NASILJE (napisala Zuzanna Kraskova)<\/p>\n

Partnersko nasilje v dru\u017eini vpliva na vso dru\u017eino, na njeno psihosocialno dinamiko in pove\u010duje tveganje za nastanek razli\u010dnih du\u0161evnih motenj oz. bolezni. Koliziji v disfunkcionalni dru\u017eini so eden poglavitnih dejavnikov za asocialnost pri otrocih iz ega okolja, vendar tudi odraslih \u017ertev nasilja. Matere, ki so tudi same do\u017eivele zlorabo v primarni dru\u017eini, ali jo do\u017eivljajo v lastnem partnerstvu so tudi same razvile toleranco do le-tega in slab\u0161e ravnajo s svojimi otroki kot matere, ki nasilja niso do\u017eivele. Razli\u010dne raziskave poro\u010dil o partnerskem nasilju ka\u017eejo na razvoj stresa, povezanim s star\u0161evstvom; depresije, anksioznost (tesnobe) ipd. ka\u017eejo na dejstvo, da mati zlorablja otroka. V neki ameri\u0161ki raziskavi, kjer je sodelovalo pribli\u017eno 2500 mater, jih je 40 odstotkov izjavilo, da so do\u017eivele partnersko nasilje. Pri njih obstaja ve\u010dja verjetnost, da bodo udarile otroka ali poro\u010dale o vsaj enem primeru neustrezne vzgoje oz. zanemarjanju otroka. \u010ceprav med stresom in depresivnimi stanji, povezanimi s star\u0161evstvom ni jasne povezave med partnerskim nasiljem in zlorabljanjem otrok, sta lahko ta dejavnika posledica vedenja nasilnega partnerja. Tako pa se pove\u010da tveganje in ustvari optimalno okolje za zlorabo otrok.
Otroci sodijo v najranljivej\u0161o dru\u017ebeno skupino, in so poleg invalidov, starej\u0161ih in oseb s posebnimi potrebami zakonsko najbolj zavarovani. Zakon namre\u010d dolo\u010da, da je otrok \u017ertev tudi, \u010de je le navzo\u010d pri izvajanju nasilja nad drugimi dru\u017einskimi \u010dlani. Poleg tega mora vsakdo, ki sumi, da je otrok \u017ertev nasilja, to prijaviti centru za socialno delo, policiji ali dr\u017eavnemu to\u017eilstvu, \u010detudi ga zavezuje poklicna mol\u010de\u010dnost. Zakon uvaja tudi posebno prepoved izpostavljanja otrok mno\u017ei\u010dnim medijem v primerih nasilja v dru\u017eini, kar je velikega pomena, saj smo dol\u017eni otroka zavarovati pred nepotrebnim vnovi\u010dnim do\u017eivljanjem nasilja, izpostavljanju pritiskov medijev in stigmatizacijo v dru\u017ebi.<\/p>\n

Kako je govoril Machiavelli<\/p>\n

Napisala Zuzanna G. Kraskova
Kot da bi renesan\u010dni politi\u010dni teoretik Niccolo Machiavelli, ko je v za\u010detku \u0161estnajstega stoletja napisal politi\u010dno-filozofsko delo Vladar, zrl dale\u010d v prihodnost, celo sem, do dana\u0161nje globalne dru\u017ebe, v \u010das neoliberalisti\u010dne politike in tr\u017ene ekonomije. Bil je prvi, ki je lo\u010dil etiko od politike. In zdi se, da je vedel, kaj bo iz tega pognalo.
Stvar je \u0161e nekoliko bolj resna, \u010de vzamemo v obzir, da je Machiavelli tudi avtor prve velike italijanske komedije, kjer se \u010darobni moment pri\u010dara s \u010dude\u017enim napojem oz. z opojno substanco, mandragolo pianto, starodavnim anestetikom (in menda afrodiziakom), skratka z magijo, na kar namigne \u017ee sam naslov komedije, ki je ime te rastline. Torej, \u010de je ta izjemni teoretik, ki je bil hkrati nadarjeni komediograf, napisal Vladarja, je bila njegova intenca evidentiranja ni\u010d ve\u010d, ni\u010d manj, smrtno resna. Epohalna zadeva. In danes vemo, da je. Le da mogo\u010de v ne povsem razumljenem smislu. Kajti, ko je Machiavelli opisoval brezskrupulozno dr\u017eo vladarja (oblasti), ki naj bi jo le-ta imel\/a, \u010de ho\u010de dobro vladati, na stanje amoralnosti, kot ustvarjalec ni mogel gledati druga\u010de kot le iz ustvarjalnega kota, ki je lahko edino eti\u010dni, in v smislu miselnega prebliska, vi\u0161je ravni, \u010de ho\u010demo, nauka. Pozneje, v povezavi z deskripcijo dr\u017ee in lastnosti v Vladarju pa se je uveljavil izraz temna trida, ki zdru\u017euje tri termine; makiavelizem (popolno pomanjkanje eti\u010dnih meril), narcizem (patolo\u0161ko zagledanost vase) in psihopatijo (disocialno osebnost). Tako imamo celostno podobo dolo\u010dene strukture ljudi na dlani, kar bi lahko razumeli tudi v smislu, da je udarec zla bla\u017eji, \u010de se nanj pripravimo …
Tudi sam v slu\u017ebi diplomata, Machiavelli, ki je \u017eivel v renesan\u010dnem \u010dasu, v svoje delo ni vpletel teolo\u0161ko-politi\u010dne utopije, kot bi za ta \u010das bilo obi\u010dajno in zapovedano ampak je z distance do prej\u0161njih politi\u010dnih avtorjev, ki so vladarje pojmovali in opisovali idealisti\u010dno, kot vzor mo\u010di in pravi\u010dnosti, opisal dejansko stanje; absolutno pomanjkanje morale v politiki, torej vladajo\u010dih in posledi\u010dno najtemnej\u0161e strukture \u010dlovekove biti. S tem je pokazal, kako trpe\u010d moralist je bil sam, \u017ee zato, ker je vse to vedel, zaznaval in razumel. Machiavelli torej sodi v zgodovino kot veliki moralni lik.<\/p>\n

Curriculum vitea: Zuzanna Kraskova<\/p>\n

Zuzanna Kraskova je v Sloveniji \u017eive\u010da Slovakinja, pesnica, pisateljica, kolumnistka, prevajalka, ateljejska slikarka in psihoterapevtka. \u0160tudirala je psihologijo, diplomirala pa je tudi iz psihosocialnega mened\u017ementa ter v okviru psihosocialnega podro\u010dja magistrirala iz psihoterapije. Ravno tako iz istih vsebin opravlja doktorski \u0161tudij. Poleg ustvarjanja dela kot kognitivno vedenjska psihoterapevtka na podro\u010dju psihosocialne pomo\u010di, pi\u0161e kolumne za \u010dastnik Delo in Kralje ulice ter predava na vi\u0161je\u0161olskih izobra\u017eevalnih ustanovah; Erudio, Gea College itn.<\/p>\n

Reference:
Leta 1978 je bila v Novem Sadu nagrajena za najbolj\u0161o mladinsko epsko pesnitev PRISELJEN na nate\u010daju o \u017eivljenju manj\u0161inskih narodov v Vojvodini, leta 1979 pa za najbolj\u0161o mladinsko poemo. Leta 2006 je bila nagrajena za najbolj\u0161o kratko prozo na nate\u010daju Sodobnosti in DSP. Njena kratka proza je bila leta 2012 uvr\u0161\u010dena v ANTOLOGIJO JUGOSLOVANSKE KRATKE PROZE.
Od leta 1999 do 2002 je izdala \u0161tiri pesni\u0161ke zbirke, pod skupnim imenom ENA TISTIH \u017dENSK, od katerih sta dve iz\u0161li v slova\u0161kem in angle\u0161kem jeziku.<\/p>\n

Od leta 2003 je \u010dlanica Dru\u0161tva slovenskih pisateljev.<\/p>\n

Leta 2006 je izdala dve zbirki kratke proze LE-BDENJE (zalo\u017eba Ko\u0161\u010dak) in SENCeSENC (zalo\u017eba Libro).<\/p>\n

Leta 2007 je izdala roman EU-ROPA (zalo\u017eba Libro).<\/p>\n

Leta 2008 je izdala pesni\u0161ko zbirko ALOHTON (zalo\u017eba Scriptio).<\/p>\n

Leta 2009 je v sloven\u0161\u010dino prevedla roman LU\u010c (Lampa) slova\u0161kega pisatelja Du\u0161ana Ku\u017ela (zalo\u017eba Beletrina in Dru\u0161tvo slovenskih pisateljev).<\/p>\n

Leta 2010 je izdala roman LUGOVO KOPJE (zalo\u017eba Scriptio).<\/p>\n

Leta 2012 je izdala zbirko kolumn V OGLEDALU JE NEKAJ NAROBE kot sociolo\u0161ko-strokovne \u0161tudije (Libro).<\/p>\n

Leta 2013 je izdala roman PRE-VE\u010cNOST (Scriptio).<\/p>\n

\u017divi, ustvarja in dela v Ljubljani.<\/p>\n

PSIHOTERAPIJA in psihosocialno svetovanje<\/p>\n

U\u010cINKOVITA POMO\u010c PRI RE\u0160EVANJU DU\u0160EVNIH STISK
Kognitivno vedenjska psihoterapevtska obravnava temelji na prepoznavanju in modificiranju \u010dustvenega nelagodja in posledi\u010dno nacepljenih du\u0161evnih motenj, ki so nastale zaradi napa\u010dne miselne naravnanosti oz. napa\u010dnih bazi\u010dnih miselnih vzorcev oz. prepri\u010danj.
Psihosocialna obravnava temelji na prepoznavanju razli\u010dnih psiholo\u0161kih in psihosocialnih te\u017eav \u2013 vsebuje pa celostno psihosocialno oskrbo. Je primerna za otroke, mladostnike in odrasle.
Zuzanna Kraskova, mag. psih.soc. pom.<\/p>\n

Naro\u010dite se lahko ob delovnikih od 9. do 17. ure. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
Zaupni telefon: 070 375 795 <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
KOGNITIVNO VEDENJSKA PSIHOTERAPIJA obravnava otroke pri mladostnih, psihiatri\u010dnih bolni\u0161ni\u010dnih bolni\u0161nicah, bolnike s kroni\u010dnimi boleznimi itn. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>Osredoto\u010da se na: <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
depresija <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
anksioznost in fobije <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
zlorabo drog <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
bipolarno motnjo <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
osebnostne motnje <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
obsesivno kompulzivno motnjo <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
potravmatsko stresno motnjo <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
psihoze <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
odvisnosti<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n

Kolumna: Zuzanna Kraskova <\/strong><\/p>\n

Biti svoboden<\/strong><\/p>\n

Osnovna \u010dlovekova te\u017enja je biti svoboden.<\/p>\n

Objavljeno<\/p>\n

    \n
  1. maj 2019, 13.58<\/li>\n<\/ol>\n

    Zuzanna G. Kraskova<\/p>\n

    Osnovna \u010dlovekova te\u017enja je biti svoboden. V zaporu pa postane ta tendenca le miselni vzorec, saj je zapor ustanova, ki zajema vse \u017eivljenjske vidike, se pravi, sleherno delovanje in hotenje posameznika se dogaja na enem, prostorsko omejenem kraju, ki je varovan in nadzorovan. To pa je v nasprotju s \u010dlovekovo naravo. Zato ni ravno presenetljivo, da zapor ljudi spremeni le redkokdaj na bolje. Slehernik, ki se je tam zna\u0161el pa se poleg bivalnega in gibalnega omejevanja nenehno soo\u010da \u0161e s svojo vestjo. Ho\u010de-no\u010de. In mora, saj ga na kaznivo delanje spominja, \u010de ne kaj drugega, \u017ee sama ustanova. Spopadati se z odgovornostjo do krivde \u00a0same je za vsakogar \u017ee samo po sebi te\u017eko, sprejeti obsodbo, se pravi neke vrste poraz, je \u0161e te\u017eje. Sodobna dru\u017eba tveganja pa se naslanja na tisti del \u010dlovekove narave, ki rad zmaguje. Pogosto za vsako ceno. V dana\u0161nji postmoderni dru\u017ebi je \u017ee za dostojen obstoj potreben izjemen napor in veliko spretnosti, tisti posameznik, ki teh spretnosti ne poseduje, se kaj hitro znajde na strani pora\u017eencev. Zmagovalci, pora\u017eenci, individualizacija, tekmovalnost, to so termini, s katerimi se med drugim, v dana\u0161njem \u017eargonu\u00a0 opredeljuje ne-sposobnost slehernika. Torej imeti posebno pravico biti kriv – mi\u0161ljeno iz fenomenolo\u0161kega vidika, se niti ne sli\u0161i tako abstraktno. Le da je krivdo potrebno znati zdr\u017eati, bi rekel marsikateri obsojenec, ki obi\u010dajno pred odpustom z vzdihom olaj\u0161anja pogleduje v nebo, medtem ko ga spreletava prijeten ob\u010dutek, da se bo kmalu zna\u0161el na oblaku. Ali pa v njem. V meglenem oblaku predstav o tem, kje se bo nastanil potem, ko se za njim zaprejo \u017eelezna vrata vzgojne ustanove, ki mu je, kakorkoli obrne, nudila bivali\u0161\u010de. Sicer z dvignjenim kazalcem, a vendar streho.<\/p>\n

    Ni malo tistih obsojencev, ki postanejo po odpustu prakti\u010dno brezdomci. Za to je kar nekaj razlogov: nefunkcionalne ali razbite dru\u017eine, brezposelnost kot posledica gospodarske krize itn- Najhuj\u0161i problem pa prestavlja socialno okolje, v katero se biv\u0161i obsojenec ne more vrniti zaradi stigmatizacije. Ta vzrok je najbolj \u017ealosten, najmanj razumljiv in vsekakor strah zbujajo\u010di, saj je kriminaliteta sestavni del vsake dru\u017ebe. Ta vzor je eden poglavitnih razlogov\u00a0 za odtujenost in skrajnje ote\u017eujo\u010d resocializacijo oseb po prestani kazni zapora.
    Sicer za nastanitev biv\u0161ih obsojencev imajo javno pooblastilo centri za socialno delo (CSD), vendar mnogi obsojenci jim slu\u017eenje kazni, raje kot ne, zamol\u010dijo, saj bi tako izgubili socialno podporo. Zato morajo pristojnemu CSD-ju iz istega razloga prikriti tudi odpust. Z zatajitvijo tvegajo in s raje obsodijo na brezdomstvo, mnogokrat na prikrito, ki je dandanes zaskrbljujo\u010de nara\u0161\u010dajo\u010d problem.<\/p>\n

    Tisti biv\u0161i obsojenci, ki ni\u010desar ne prikrivajo in bi pomo\u010d radi sprejeli pa je ne morejo, ker sodelovanje med zavodi za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) in CSD-ji ne poteka ravno usklajeno. Pogost primer neusklajenosti je pri pred\u010dasnih ali pogojnih odpustih. Takrat se obsojenca pospe\u0161eno pripravlja na \u017eivljenje zunaj iz drugih, najpogosteje psihosocialnih vidikov. Delavci v zavodu sicer obsojencu pomagajo tudi pri iskanju nastanitve, a zgolj informativno, kar v najve\u010d primerih ne obrodi pozitivnih rezultatov. Torej imajo pri nastanitvi biv\u0161ih zapornikov v rokah \u0161karje in platno CSD-ji, ki obsojencem naredijo slabo uslugo, \u010de dogovore opravijo po telefonu, kar ni redko. \u010ce se po vsem tako radi zgledujemo po razvitih dr\u017eavah EU, bi bilo fino, \u010de bi se tudi glede dela socialnih mre\u017e, kajti socialnega delavca, denimo v sosednji Avstriji ali Nem\u010diji, ne boste pogosto na\u0161li v pisarni, ampak na terenu, kjer bo pomagal uporabniku njegovih uslug re\u0161evati probleme, v na\u0161em primeru, nudil bo postpenalno pomo\u010d pri iskanju nastanitve.<\/p>\n

    Brezdomstvo kot oblika socialne izklju\u010denosti je zna\u010dilnost urbanega okolja, ki se \u0161iri in stalno nara\u0161\u010da. V nasprotju z naravo: raziskave, na primer, razkrivajo zaskrbljujo\u010d podatek, da\u00a0 doma\u010demu vrabcu grozi izumrtje. \u010ce malce pomislimo, ta selektivnost niti ni presenetljiva, saj se z izginjanjem rastlinja v mestih \u017eivljenjski prostor vrabca kr\u010di, pa \u0161e, on ni ptica selivka, da bi lahko odletel stran, morda v kak prijaznej\u0161i svet. Mogo\u010de pa po svoje varuje rodno grudo. Kdo bi vedel …<\/p>\n

    Tako kot mestne ptice so tudi brezdomci na barikadah, \u010dedalje bolj in \u010dedalje v ve\u010djem \u0161tevilu. Z napovedanim poglabljanjem gospodarske recesije se bo \u0161tevilo \u0161e vi\u0161alo, tudi zaradi te\u017eav z nastanitvijo oseb po prestani zaporni kazni.<\/p>\n

    Znameniti pesnik, Gregor Strni\u0161a je neko\u010d dejal, da je rev\u0161\u010dina \u010dastna. To dr\u017ei, vendar le v primeru, \u010de nisi vsak dan prisiljen prositi za skorjo kruha. Kajti nekega dne ti zmanjka poguma in v tem primeru si tudi ob svobodo.<\/p>\n

    Zuzanna G Kraskova je pisateljica, pesnica, kolumnistka, prevajalka, predavateljica, psihoterapevtka, blogerka<\/a>\u00a0…<\/em><\/p>\n\n\n

    <\/p>\n\n\n\n

    <\/p>\n\n\n\n

    <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    \u00a0 Viktimizacija ali povra\u010dilni ukrepi Napisala Zuzanna G. Kraskova Viktimizacija je tesno povezana z diskriminacijo, saj je zadnja po predpisih RS definirana kot nadlegovanje. \u00a0 Zadnji\u010d je bil v rubriki Izza re\u0161etk obravnavan termin diskriminacija; je beseda, ki se ji v dana\u0161njem \u010dasu neoliberalizma, ki producira rev\u0161\u010dino, negotovost in \u010dedalje ve\u010d novih vojnih \u017eari\u0161\u010d, ne […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/11"}],"collection":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11"}],"version-history":[{"count":78,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/11\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":271,"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/11\/revisions\/271"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/ipsp.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}